Drugi krog županskih volitev v mestni občini Koper

Drugi krog je bil stresen za vse, za sojene in nesojene zmagovalce. Prinesel pa je pomembno spoznanje občankam in občanom, da vsak glas šteje. Takšne politizacije volilnega telesa nismo videli na letošnjih lokalnih volitvah nikjer v državi. Volilna udeležba se je v prvem krogu dvignila na 58,1% ali precej nad povprečjem v državi – in daleč od volilne udeležbe 48,16% pred štirimi leti -v drugem krogu pa je eksplodirala na 66,98%. Zmagovalci so volivci, ki so s plebiscitarno podporo spremembam zmešali štrene pričakovani volilni aritmetiki.

Lokalne volitve na štiri dele

Tako kot v prejšnjem prispevku, sledimo smiselni delitvi mestne občine na staro mestno jedro, primestna naselja in podeželje. K temu dodajamo predčasne volitve, iz več razlogov. Njihova vloga je nesorazmerno velika in njihovi rezultati se nikakor ne ujemajo z večinsko voljo volilnega telesa.

Pri interpretaciji rezultatov se zavedam, da so volivci, ki so volili predčasno, »doma« na nekih konkretnih voliščih, verjetno posejanih po vsej občini. Realno sliko, kdo je zmagovalec in poraženec v posameznih krajih, bi dobili šele če bi rezultatom posameznega volišča prišteli še glasove tistih volivcev, ki sodijo na to volišče, a so predčasno glasovali. Toda vir podatkov so edino uradni podatki volitev v MOK, ki jih je moč statistično obdelati.

Statistika ni vse, vendar je ob njeni pomoči mogoče predčasne volitve problematizirati z vidika logike volilnega telesa, tako da je tudi prav, da se predčasne volitve pojavijo kot samostojen volilni segment.

Preglednica: Volilna udeležba v drugem krogu županskih volitev v MOK 2. 12. 2018 in izidi

Vir

Staro mestno jedro Kopra je že v prvem krogu županskih volitev večinsko glasovalo za kandidata Popoviča in to dosledno ponovilo še v drugem krogu. Komu, če ne njim, so namenjene vse naložbe zadnjih šestnajstih let v obroč okoli mesta, ki obljublja dobre nakupe in obilo športne zabave, za obiskovalce pa mediteransko promenado okoli mesta, kar vse je Koper po standardih jare gospode postavilo na mesto sodobnega bivanjskega prostora. Seveda tudi drugim, saj ne hodijo v trgovske centre, po promenadi in na prireditve samo občani centra. Pridobitve je lepo tematiziral novinar Boris Šuligoj. Razmere v starem mestnem jedru danes pa že presegajo okvire tega prispevka. Nakazujejo potrebo po strategiji revitalizacije starega mestnega jedra in njegovi ekonomski valorizaciji edinega, česar je v izobilju – zanemarjenega bogastva kulturne dediščine dvatisočletne zgodovine mesta. 

V starem mestnem jedru Kopra je zmagovalec županski kandidat Popovič. Prejel je 53,4% glasov (1.264). Volilna udeležba se je dvignila od 44,79% na 46,6%, toda prevalenca Popoviča se je iz prvega kroga še povečala tako nominalno, kot v odstotkih. Je pretirano omeniti, da se staro mestno jedro pogreza v neobljudeni in nevzdrževani geto? Priča smo, med drugim, že učinkom turistifikacije mestnega jedra, ki kontaminira tja do 10% naselitvenih zmogljivosti in pojavu izrinjanja prebivalstva iz mestnega središča. Demografsko utrujenega mestnega središča na volitvah to ni zmotilo. 

Podeželje in primestna naselja so večinsko volila Bržana. 

Preglednica: Izidi drugega kroga županskih volitev v primestnih naseljih MOK

Vir

Naj ne zavaja podatek o udeležbi na volitvah in porazdelitev glasov, saj je treba dodati še glasove predčasnih volitev, kar je posebna tema. 

Semedela je večinsko volila Bržana, Markovec Popoviča, pa potem Žusterna zopet Bržana in Olmo Popoviča. Nato se rezultati z izjemo Šmarij nagibajo v korist županskega kandidata Bržana. Če so še tako rekoč mestna naselja Kopra oklevala v podpori kandidatu Bržanu, pa so bila ostala primestna naselja odločno zanj. Okrepilo se je njihovo zavedanje o odrinjenosti primestja in podeželja. Od lučk v mestu in mestnih promenad ter rekreativnih površin v svojih spalnih naseljih namreč nimajo kaj dosti. Občinska uprava je v preteklem obdobju vodila politiko megalomanskih projektov, od česar občani niso videli učinka zase.

Iz projekta Zlati kamen  ugotavljamo, da nam bežijo izobraženi kadri, povprečne plače so nižje od primerljivih sredin in morda je tudi Koprsko primestje doseglo sporočilo francoskih rumenih jopičev: srednji sloj izginja, življenjske razmere pa se zaostrujejo oziroma koristi ugodnih gospodarskih razmer niso enakovredno porazdeljene med vse družbene sloje.

Županski kandidat Bržan je na podeželju (33 volišč) zmagal s 54,41% (1.838 glasov proti 1.540). Nekatera manjša volišča so, kot v prvem krogu, večinsko volila Popoviča. Toda pri podeželju govorimo le o 12,5% vseh volivcev v občini, ki so prišli na volišča v drugem krogu, pomeni, da je vpliv podeželja relativno majhen (a je tudi lahko odločilen, kadar gre za sedemnajst glasov razlike).

Popovič je na podeželju v prvem krogu dobil 1.348 glasov ali 43,68%, v drugem krogu pa 1.540 ali 45,59%. Hkrati se je volilna udeležba povečala od 57,60% na 63,15%.

V svete krajevnih skupnosti je bilo izvoljeno dosti novih ljudi in konstitutivni sestanki svetov krajevnih skupnosti kažejo prihod novih obrazov tudi na mesta predsednikov krajevnih skupnosti, kar daje upanje za podeželje v povezavi z drugačnim odnosom nove županske garniture do podeželja in lokalne samouprave nasploh. 

Si pa upam trditi, da je županskega kandidata Popoviča  v MOK pokopala "volja ljudstva" s kar 10% višjo volilno udeležbo v drugem krogu. Kolektivni upor občanov je nevtraliziral njegov, sicer povečan vpliv na predčasnih volitvah, ki bi mu ob enakem odstotku volilne udeležbe v drugem krogu zagotovo prinesla zmago. Marsikaj je predvidel, na takšno aktiviranje volilnega telesa pa ni računal. To je zelo dobro sporočilo novemu županu: občani potrebujejo spremembe.

Misterij predčasnih volitev

Predčasne volitve pa so posebna tema. Statistična obdelava tega demokratičnega instrumenta na ravni več mestnih občin pri ravnokar izvedenih lokalnih volitvah v dveh krogih nakazuje možnost izkrivljanja na primeru MOK.

Na predčasnih volitvah je v MOK v prvem krogu oddalo glasove 2.000 volivcev, v drugem pa 2.751. V prvem primeru pomeni to 8,13%, v drugem pa 9,84% volivcev, ki so glasovali. Pomemben demokratični instrument predčasnih volitev je imel v koprski občini pomembno vlogo. Zato se poraja dvoje vprašanj:

• Kako pomemben je delež volivcev na predčasnih volitvah in
• Ali so izidi predčasnih volitev v MOK verodostojni.

Pri odgovoru na prvo vprašanje si pomagamo s primerjalnimi rezultati v štirih mestnih občinah. 

Preglednica: Primerjava predčasnih volitev v štirih mestnih občinah, ki so šle v drugi krog lokalnih volitev

*Vključuje tudi glasovanje po pošti

Viri: Nova Gorica, Maribor, Kranj, Koper 

Predčasno glasovanje ima čedalje večjo težo. To je obdobje, ko so, med drugim, dovoljena vsa orodja medijske politične kampanje udeleženih akterjev in zakonski volilni molk ne velja! Na lokalnih volitvah 2014 v MOK je predčasno glasovalo 5,28% udeleženih volivcev, čez štiri leta pa se njihov delež spogleduje z 10%.

Zaključimo, da je vloga predčasnih volitev v MOK nesorazmerno velika, kar lahko odraža še druge vplive, kot pa zgolj običajne razloge za udeležbo na predčasnih volitvah. Povezujem jih z dolžino županovanja enega od kandidatov, ki lahko z mreženjem vpliva na preference in obseg udeležbe na predčasnih volitvah, kar ne odraža nujno volje volilnega telesa. To bi bilo delo za Državno volilno komisijo, ki proučuje volilne razmere in možnosti za izboljšanje volilne zakonodaje.

Še več razlogov za pazljivo spremljanje izidov predčasnih županskih volitev v MOK pa daje spodnja preglednica, kjer kaže razporeditev volilnih glasov v MOK atipično sliko.

Preglednica: Volilni rezultati prvih dveh kandidatov v prvem in drugem krogu na predčasnih volitvah

Viri: Nova Gorica, Maribor, Koper  

Če so rezultati predčasnih volitev v opazovanih občinah iz prvega v drugi krog nakazovali porast volilnih glasov za vse kandidate, pa se to ni zgodilo v primeru kandidata Aleša Bržana v MOK. Skrb vzbuja še predvsem primerjava s končnimi rezultati zmagovalcev in izzivalcev na županskih volitvah v obravnavanih mestnih občinah. Absolutni zmagovalec županskih volitev v Kopru je predčasne volitve v drugem krogu izgubil v razmerju 3 : 1!

Na mestu je vprašanje, kako lahko volilno telo na predčasnih volitvah – izjemoma – ravna povsem drugače kot na rednih. In ali je to v demokratičnih volilnih razmerah sploh mogoče.

Porazdelitev glasov med vodilnima kandidatoma pri predčasnih volitvah se zelo izrazito ne ujema z večinsko voljo volilnega telesa.

Kadar gre za deformacijo institutov demokratične družbe, se je te okužbe težko braniti. Denimo, da bomo na naslednjih volitvah že lahko glasovali s kvalificiranimi digitalnimi potrdili. Toliko lažje bo zahtevati od posameznika, delavca, člana različnih kolektivov, »printscreen« oddaje volilnega glasu.

Predčasne volitve v Mariboru in Novi Gorici niso imele odločujočega vpliva na izide lokalnih volitev, v Kopru pa! In so uvedle izčrpavajoča pravna sredstva namesto delovnega zagona po končanih volitvah.