Vojko Gašperut

Rodil sem se 24. decembra 1949 v vasi Sedlo v Breginjskem kotu, pri enajstih letih sem se preselil v Koper in zdaj živim v Cereju, v krajevni skupnosti Pobegi-Čežarji. Pri mladostnih sedemnajstih sem si pri skoku v morje poškodoval hrbtenjačo in postal tetraplegik. Kmalu zatem sem pričel slikati in vesel sem, da sem danes poznan ne le doma, temveč širom po svetu. Ustvarjam z usti lepote naše istrske krajine, značilne motive iz kraškega sveta, upodabljam svoj rodni Breginjski kot, tu v Istri pa imam nadvse rad izginjajočo podeželsko arhitekturo, stare zidove, porušene hiše. Svoje občutke pa odsevam v krasotah barvitosti sečoveljskih in strunjanskih solin. 

V okviru Zveze likovnih društev Slovenije sem imel že več kot 145 samostojnih in več kot 300 skupinskih razstav. Sem dobitnik priznanja Mestne občine Koper s plaketo za ohranjanje kulturne dediščine. Na Ex temporih sem prejel 16 nagrad, med drugimi štirikrat na Ex temporu v Piranu. Na izboru za Zlato paleto, ki ga organizira Zveza likovnih društev Slovenije, sem bil štirikrat nagrajen. Leta 2016 sem dobil občinsko nagrado občine Kobarid, plaketo za ohranjanje predpotresnih slik. Istega leta sem doživel tudi svoj največji uspeh: razstavljal sem v najprestižnejšem pariškem razstavnem salonu - Le Salon des Beaux Arts. Po letu 1892, ko je v njem razstavljala Ivana Kobilca, smo Slovenci, enajst nas je bilo, tokrat prvič sodelovali v pariškem Louvru na razstavi 600 umetnikov z vsega sveta, kar je izjemno priznanje.

Če bom izvoljen v občinski svet, se bom zavzel za izboljševanje življenja invalidov (začenši z omogočanjem boljših zaposlitvenih možnosti in stanovanj), za starejše in osamljene ljudi, ki jih je poln Koper, za razumno trošenje našega skupnega denarja. Namesto da se denar razsipava za lučke, bi ga lahko porabili, da v Koper privabimo kakšno vrhunsko umetniško razstavo, ki bi si jo prišli ogledat obiskovalci od blizu in daleč. Kot neakademski slikar pa si želim v svoji občini tudi več možnosti za razstavljanje.