Ljubica Babović

Rojena sem 1956. leta v narodnostno mešano družino. V njej sem pridobila trdne vrednote: delavnost, resnicoljubnost, vztrajnost, pogum, ljubezen do svobode in zvestobo sebi. Razlike med staršema in pogled okolja na nas so mi razvili širino v stališčih, strpnost in spoštovanje do drugačnih in posluh za človeške stiske. Sem človek, ki razmišlja, se opredeljuje, a se ogiba sodb. Dobro poznam različne delitve na naše in vaše, že od rane mladosti me skrbi sovražni govor. 

Živim na Markovcu, sem pedagoginja, visoko cenim stalno izobraževanje, postala sem tudi mediatorka in kdaj pa kdaj sem kaj napisala v strokovne revije. Kot velik izziv sem sprejela pomoč učiteljem in staršem pri uvajanju otrok s posebnimi potrebami v redne šole.Žal sem sredi največje strokovne in osebne rasti delo izgubila iz poslovnih razlogov, kar mi je našo družbeno stvarnost še bolj približalo. 

Sem mati otroka s prekarnim delom in babica vnuku prvošolcu, ki k sreči živi na vasi, kjer so pogoji za vstop v prvi razred zaradi manjših skupin boljši.

Kot občanka pričakujem od javnih delavcev in nosilcev javnih funkcij, da svoje delo vsak profesionalno opravlja, ga nadgrajuje, dela pošteno in razmišlja o svoji vlogi in o svojem odnosu do ljudi, ki jim mora biti odgovoren in zaradi katerih je sploh tam. Da mu ni vseeno, kakšna je njegova komunikacija z ljudmi, posebno če javno nastopa. Po takih principih bom delovala tudi v občinskem svetu. Še posebej se bom zavzemala za enakomernejši razvoj mesta in podeželja, za boljše pogoje dela v šolah, za transparentno delo javnih delavcev in da nosilci javnih funkcij za svoje delo odgovarjajo volivcem. Prizadevala si bom za večjo knjižnico, ki bo še bolj prisotna v našem življenju, večjo skrb pa je treba nameniti tudi živalim.