Boris Furlan Gustinčič

Stanujem v Dekanih, po poklicu sem elektrotehnik, ukvarjam se z elektroinštalacijami, od leta 1999 kot samostojni podjetnik. Končal sem srednjo pomorsko šolo, smer elektrotehnika, nato pa sem tri leta študiral na VEKŠ-u, smer Organizacija dela v Mariboru, a študija nisem končal. V mladih letih sem bil športnik – jadralec, nekaj let tudi jugoslovanski reprezentant.

V obdobju do danes sem delal in bentil čez vedno slabše stanje v slovenski družbi. Ne samo gospodarstvo, tudi sociala, šolstvo, samouprava, kultura, povsod se dogaja isto: izguba vrednot, nameščanje kadrov po poznanstvu, oziroma nesposobnosti, mačehovski odnos do skupnega premoženja, da ne rečem kraja, demontaža delavskega srednjega razreda. Toda moje nezadovoljstvo je seglo samo do prijateljev v gostinskih lokalih. Prišel sem do zaključka, da v bistvu, če nič ne storim sam, tudi kritizirati nimam ne vem kakšne pravice. Zato sem se odločil, da poskusim priti bliže dogajanju.

Zavedam se, da se vse začne na lokalnem nivoju, kjer delam, plačujem davke in koristim prosti čas. Je Koper lep, se v njem dobro počutim? Je Koper moje mesto? Morda je pred časom bil. Takrat sem se počutil varnega, ko je bilo v Kopru dela za vse, ko je bil Koper še nekoliko zelen, ko sem se lahko počutil enakovreden drugim. Nekdo pravi, kako lep Koper je ustvaril Popovič. Moj odgovor je običajno: tudi jaz bi ga s tvojim denarjem. Za denar, ki je bil porabljen v štirih njegovih mandatih, je bilo narejenega zelo malo. V bistvu se mi zdi navadna Potemkinova vas. Če pomislim, da bomo morali davkoplačevalci za navadno krancljanje parkov, krožišč in ulic plačevati še nekaj generacij naprej, postanem žalosten.

Mislim, da je nastopil čas, da se Koper vrne v roke ljudi, ljudi dialoga, kompromisa in konsenza. Tega danes ni. Popovič je absolutist, ki okoli deli mrvice, za sabo pa pušča umazanijo in razdejanje, katerih vsebina je odvisna od dnevnega razpoloženja. Nočem več Kopra, ki je v rokah peščice ljudi, ki si ga lastninijo, namesto da bi z njim upravljali kot dobri gospodarji.

Možnost za spremembe vidim v gibanju SKUPAJ, ki nakazuje povratek k vrednotam, ki bi morale biti ogledalo človeštva.