Rojena sem na slovenski kulturni praznik leta 1978 in živim v krajevni skupnosti Bertoki. Zaključila sem Srednjo zdravstveno šolo Piran (zdravstveni tehnik), nato pridobila diplomo sanitarne inženirke na Visoki šoli za zdravstvo Ljubljana in leta 2009 opravila specializacijo iz managementa na Fakulteti za management v Kopru.
Od leta 2010 sem kot inšpektorica zaposlena na Zdravstvenem inšpektoratu RS, kjer kot pooblaščena uradna oseba izvajam naloge inšpekcijskega nadzorstva. Pred tem sem bila dve leti zaposlena na Upravni enoti Koper kot svetovalka, pred diplomo pa sem vsaj 10 let delala kot zdravstveni tehnik v različnih ambulantah splošne medicine in zobozdravstva ter na splošni nujni medicinski pomoči.
Iz mojih delovnih izkušenj izhaja, da veliko delam z različnimi ljudmi, kar zahteva veliko spretnosti komuniciranja in sodelovanja, razumevanja ter tudi prilagajanja.
V meni živi močan čut za pravičnost, enakopravnost, poštenost, odprtost, želja pomagati sočloveku, ljubezen do otrok in živali. Vse te osebnostne lastnosti so me pripeljale do tega, da sem prevzela funkcijo sindikalne zaupnice v organizaciji, kjer sem zaposlena. Za naše člane skrbim tako, da jim nudim pomoč in podporo ter jih obveščam o aktivnostih delodajalca, ki lahko vplivajo na njihove pravice in dolžnosti. Istočasno delodajalcu na pobudo članov predlagam rešitve, ki so v korist našim članom, da lahko bolj neobremenjeno opravljajo svoje delo. Kot sindikalna zaupnica sem tudi predstavnica naše organizacije v Organizaciji sindikata inšpektoratov, ki deluje v okviru Sindikata državnih organov Slovenije.
V občinskem svetu se bom zavzemala za spoštovanje in pravično obravnavo malega človeka, ki je gradnik vsake skupnosti in čeprav je pomemben člen mozaika, ostane velikokrat spregledan, zapostavljen in izkoriščan. Zavzemala se bom za ohranjanje istrske dediščine in kulture mestne občine ter se borila proti kraji identitete Koprčanov in lokalnih skupnosti.
Moja prva pobuda v mestnem svetu bo zgraditev klančine za lažji dostop invalidov in mamic z vozički v lekarno v centru Kopra ter avtomatska vrata. Vsaka sprememba se začne s prvim korakom.
V življenju me vodita dve misli: »Če ne moreš pomagati, vsaj ne škoduj!« in »Raje spoštujem najgršo resnico kot najlepšo laž«. Sem odkrita in direktna in verjamem, da Skupaj lahko veliko naredimo in spremenimo.