Zlati kamen z zornega kota Strokovnega sveta

Zlati kamen je sistem za spremljanje in spodbujanje razvoja slovenskih občin, ki želi pripomoči k zagotavljanju pogojev za dobro življenje, čemur so namenjene lokalne skupnosti.

Kaj nam o nazivu projekta pove njegova spletna stran? »Kamen označuje trdnost. S svojimi lastnostmi se ujema z našo znamko: zanesljivost, konkretnost, skromnost, kakovost brez nepotrebnih olepšav: vrednota, sezidana na delu. Zadržanost, resnost, dostojanstvo kamna – to so lastnosti, ki jih želimo sporočati. /…/ Kamen brez atributa je pretrd, preveč skrivnosten. /…/ v preprosti vsakdanji govorici rečemo nekomu, da je »zlat«, če želimo reči, da je dober. Dobra protiutež za gostoto kamna. /…/ Kamen z dvojno naravo: trd in mehak hkrati, otipljiv in skrivnosten. Zlati kamen.« (Vir) 

V okvir tega projekta je vključena tudi nagrada Zlati kamen, ki jo podeljujemo razvojno najbolj prodorni občini. Prvič smo jo podelili leta 2012, v letu 2018 je bila torej podeljena že sedmič.

Članstvo v svetu je prostovoljno in neplačano, članstvo razumemo kot častno, družbeno odgovorno delo.

Nosilca projekta sta podjetji Planet GV in SBR, ki sta tudi lastnika blagovne znamke. Z njima pa sodeluje Strokovni svet Zlati kamen, ki je stalno, neodvisno in strokovno telo, ki sodeluje z organizatorjem pri pripravi projekta. Člani sveta smo strokovnjaki z različnih področij, ustanov in podjetij. Članstvo v svetu je prostovoljno in neplačano, članstvo razumemo kot častno in družbeno odgovorno delo. Strokovni svet sestavljamo: Predsednica Prof. dr. Vesna Mikolič, Znanstveno raziskovalno središče Koper, in člani: Dr. Pavel Gantar, sociolog, predsednik Državnega zbora 2008 - 2011, Blaž Golob, direktor podjetja SmartIScity in inštituta GFS, Dr. Ana Ješe, sociologinja, sekretarka Strokovnega sveta, Dr. Vladimir Korošec, direktor Šole za ravnatelje, Ljubljana, Dr. Simon Kušar, oddelek za geografijo, FF, Univerza v Ljubljani, Dr. Damjan Mandelc, oddelek za sociologijo, FF, Univerza v Ljubljani, Mag. Robert Mulej, glavni urednik projekta Zlati kamen, SBR d.o.o., Dr. Aleš Pustovrh, Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Mag. Roman Rener, Geodetski inštitut Slovenije, Matjaž Ribaš, SID - Slovenska banka za razvoj in izvoz, Mag. Marjan Širaj, vodja Sektorja za statistiko in informiranje, Agencija RS za javnopravne evidence in storitve AJPES.

Vloga Strokovnega sveta je, da bdi nad metodologijami za spremljanje lokalnih skupnosti in sodeluje v končnem izboru dobitnikov nagrade Zlati kamen.

Tako svet vsako leto že spomladi določi rdečo nit izbora, torej neko aktualno temo, kateri pri vseh korakih izbora posvetimo posebno pozornost: letos je bila zaradi prihajajočih volitev osrednja tema razvojni preboj v zadnjem letu, pred tem pa so bile teme turizem, skrb za okolje in druge. 

Nadaljnji glavni koraki pri izboru za nagrado Zlati kamen so: 1.) pretres razvojnih dokumentov za vse občine in analiza merljivih podatkov (ISSO) ter izračun sestavljenih razvojnih indeksov za vse občine, 2.) ocena strateškega delovanja, politične kulture in aktivnosti na osnovi vprašalnika, ki pokriva 25 področij in vsebuje 91 točk, ter 3.) končni izbor. Medtem ko raziskave v prvem in drugem koraku potekajo pod vodstvom pobudnika projekta mag. Roberta Muleja, je tretji korak v pristojnosti Strokovnega sveta.

1. V prvem koraku se opazuje indeks ISSO (Informacijski sistem slovenskih občin s številskimi podatki kot rezultatom kvantitativnih raziskav). Visok indeks ISSO pomeni visoko stopnjo razvojne uspešnosti v slovenskem okolju in pomeni uravnoteženost večine področij. 
2. Poleg pregleda kvantitativnih kazalnikov, ki so vključeni v indeks ISSO, je naslednji korak kvalitativna analiza občin, kjer razčlenjujemo vrsto »mehkih« dejavnikov od razvitosti strateškega upravljanja občine, prek transparentnosti delovanja uprave do vključenosti občanov v sprejemanje temeljnih odločitev in aktivnosti lokalne skupnosti na različnih področjih, pomembnih za kakovost življenja v kraju. V zadnji fazi se vsebinsko analizirajo še ključni projekti občine. 
3. Ta široka slika, ki zajema zelo različne aspekte, je osnova za selekcijo 12 kandidatk, ki pridejo v ožji izbor.

Med občinami, ki se po prvih dveh korakih uvrstijo v ožji izbor, člani Strokovnega sveta izberemo štiri regionalne zmagovalke. Slovenijo smo namreč posebej v ta namen razdelili na štiri dele: na zahodno Slovenijo, osrednjo z jugovzhodno Slovenijo, regijo od Koroške do Posavja ter vzhodno Slovenijo. Štiri regionalne »naj« občine postanejo finalistke nacionalnega izbora za nagrado Zlati kamen, med temi pa se izbere še zmagovalno občino. S prehodom na regionalne izbore smo pokritost cele Slovenije zagotovili na sistemski način.Štiri regije v projektu Zlati kamen. http://www.zlatikamen.si/projekt-zlati-kamen-/nagrada-zlati-kamen/

Na kaj smo pozorni pri izboru? Seveda ne iščemo popolne občine. Iščemo dobre razvojne prakse, dobre prakse pa so tiste, ki nudijo spodbudo, zgled in model za ostale. Poleg tega je Zlati kamen nagrada za občino. To ni nagrada ne za župana, ne za to ali ono politično usmeritev. Ne ukvarjamo se s tem, koliko je kdo zaslužen za razvojne uspehe. Zanimajo nas pa občine, kjer je v različne projekte, skupnostne dejavnosti čim bolj vključena celotna skupnost, različne družbene skupine. Zlati kamen je nagrada za razvojno prodornost občine kot celote.

Razvoj na lokalni ravni tudi ni enodimenzionalen pojav. Ni dovolj na primer le razvoj gospodarstva, zgolj skrb za infrastrukturne investicije ali za katerikoli drug posamezen moment. Za občine finalistke vsi člani strokovnega sveta natančno pregledamo prejeta gradiva kvantitativne in kvalitativne raziskave, ki že upoštevajo uravnoteženost razvoja vseh področij, nato pa lahko še sami pridobimo informacije prek medijev in neposrednih stikov s sodelavci upravnih enot in prebivalci teh občin, predvsem za področje lastne stroke. Zato je zelo pomembna heterogena sestava strokovnega sveta, ki združuje različne stroke, različne kraje, akademike in praktike. 

Sama sem kot sociolingvistka, torej jezikoslovka, ki me zanima odnos med jezikom in družbo, jezikom in kulturo, tako še posebej pozorna na: družbene dejavnosti (vzgojo in izobraževanje, kulturo, kulturni turizem, socialno in zdravstveno varstvo, interakcijo ipd.), med gospodarskimi oz. interdisciplinarnimi dejavnostmi opazujem področje turizma, ki ima povezovalno moč med različnimi družbenimi in geografskimi področji ter med posamezniki, nasploh me zanima družbena kohezija, komunikacija med različnimi družbenimi skupinami, skrb za ranljive družbene skupine in njihova integracija (vključenost mladih, upokojencev, žensk, etničnih manjšin, priseljencev, invalidov, slabovidnih, gluhih in naglušnih itd.).

Neka skupnost je lahko uspešna in zadovoljna le toliko, kot je uspešen njen najšibkejši člen.

In prav pri vprašanjih družbene kohezije bi se želela za konec še nekoliko ustaviti, saj sem prepričana, da je neka občinska skupnost lahko uspešna in zadovoljna le toliko, kot je uspešen in zadovoljen njen najšibkejši člen. Pa ne le sama, tudi drugi tako tuji kot slovenski strokovnjaki opozarjajo na povezanost koncepta družbene kohezije z družbeno kakovostjo (Filipović 2005: 159). Imamo tudi evropsko Strategijo za družbeno kohezijo, sprejeto l. 2000, sprejel jo je Evropski odbor za družbeno kohezijo, ustanovljen 1998 v okviru Evropskega sveta.

Skladno s Habermasovo ločitvijo življenjskega sveta in sistema (Filipović 2005: 161) lahko tudi družbeno kohezijo ločimo na raven vsakdanjega življenja in na sistemsko raven. Na nivoju vsakdanjega življenja gre za medosebne vezi, gre za to, da člani skupnosti delujejo na osnovi neke skupne, skupinske identitete, da so na tej osnovi solidarni drug do drugega, si zaupajo, so pripravljeni na prostovoljne akcije za dobro skupnosti. Na sistemski ravni pa gre za ustrezno zakonodajo na področju zdravja, izobrazbe, stanovanj, zaposlovanja itd. Gre torej za krepitev sistemov, ki omogočajo družbeno vključenost, manjšanje razlik v družbi, odsotnost konfliktov med družbenimi skupinami, spodbujanje socialnih omrežij, kar pomeni, da se spodbuja organiziranje prebivalcev v civilna društva, gibanja, organizacije. 

Skratka, družbena kohezija na obeh ravneh zagotavlja pravičen dostop do razpoložljivih resursov in dostojanstvo vsakega posameznika, povečuje enakost in zmanjšuje nevarnost družbenega in političnega razdora in polarizacij. Na osnovi svojih izkušenj pri Zlatem kamnu lahko povem, da je možno takšen razvoj občin dokaj hitro načrtno spodbuditi.

Spomnim se pogovora z enim županom in dvema županjama, ki so mi pripovedovali podobne zgodbe. Da jih sodelovanje v Zlatem kamnu na začetku sploh ni zanimalo, saj so menili, da niso zmožni nekih večjih razvojnih prebojev. A po prvem obisku konference in podelitve nagrad so bili spodbujeni, da k razvoju pristopijo načrtno. Pripravili so različne strategije, k temu pritegnili občane različnih družbenih skupin in prav na tak način z načrtnim delom in vključenostjo čim širše skupnosti dosegli pomemben razvoj, predvsem pa povečali zadovoljstvo občanov.

Letošnja nagrada za razvojno najbolj prodorno občino leta je šla v Kočevje. Regijske zmagovalke pa so bile še Ajdovščina, Ruše in Radlje ob Dravi. Njihove glavne značilnosti so bile: novi val mlajših županov z različnimi izkušnjami, vključenost mladih in mladinskih centrov, trajnostni promet ter naslonitev na »mehke« elemente razvoja: spodbujanje prostovoljstva, participacije občanov, sodelovanja z nevladnimi organizacijami in skrbi za najbolj ranljive skupine. Na teh področjih so kandidatke razvile kar nekaj dobrih praks. Dve občini preizkušata participatorni proračun. V Hočah-Slivnici spodbujajo sodelovanje z nevladnimi organizacijami s prirejanjem forumov. V Murski Soboti so naredili korak naprej pri kakovostni  integraciji Romov.  V Postojni so organizirali brezplačno zobozdravstveno oskrbo za ljudi brez zavarovanja.

To torej pomeni, da so prav občine, ki gradijo na tej mehki moči, na vključenosti vseh občanov, uspešne tudi na drugih področjih, da so inovativne in ustvarjalne tudi na področju gospodarstva, imajo višjo izobrazbo in boljšo zaposlenost občanov, zaradi česar znajo najti svoje specifične potenciale. Skratka, strateški razvoj na vseh področjih na osnovi neke specifične skupne identitete je formula za uspeh in zadovoljstvo prebivalcev v neki občini.

Prof. dr. Vesna Mikolič, predsednica Strokovnega sveta Zlati kamen

Finalisti za Zlati kamen 2018. http://www.zlatikamen.si/clanki/regije-in-obcine/novi-val-slovenskih-zupanov/

Viri in literatura:

Maša Filipović (2005): Analiza koncepta družbena kohezija skozi prizmo ločitve vsakdanjega sveta in sistema. Družboslovne razprave, XXI, 48, 159-175.

Zlati kamen – portal projekta Zlati kamen, http://www.zlatikamen.si/.