Za spodbujanje in nagrajevanje občutka za skupnost

Na javno zastavljena vprašanja gibanja Skupaj predsednikom in predsednici političnih strank, ki smo jih objavili tukaj, se je prvi odzval predsednik Solidarnosti, Uroš Lubej; njegove odgovore objavljamo v celoti.

1. Kako je ali bo v vašem programu zastopano področje lokalne samouprave?

Solidarnost je nastala na podlagi številnih pobud, med drugim npr. na podlagi pobude o ljudski nezaupnici, ki ureja možnost odpoklica županov. Zavzemamo se za polno transparentnost delovanja občine in države, vključevanje občank in občanov v procese odločanja ter za strokovnost pri kadrovanju.  Prva raven transparentnega delovanja za skupnost je lokalna samouprava, zato ji posvečamo še posebno pozornost. Celotna politika bi morala temeljiti na spodbujanju in nagrajevanju občutka za skupnost, ki se začne z delom za skupnost v krajevnih skupnosti, nadaljuje z aktivnim pristopom občanov in občank na občinski ravni in se nadgradi z razumevanjem države kot skupnosti enakopravnih državljank in državljanov. 

2. Ste za celovito reformo lokalne samouprave, ki bo onemogočala opisane anomalije?

Da.

3. Kakšen je vaš odnos do mandata županov? Ste za to, da se ga omeji na dva mandata in s tem prepreči klientelizem in korupcijo?

Zavzemamo se za omejitev števila mandatov županov na največ dva. Vendar to ni edini ukrep proti klientelizmu in korupciji.  

Solidarnost je nastala na podlagi številnih pobud, med drugim npr. na podlagi pobude o ljudski nezaupnici, ki ureja možnost odpoklica županov.

Za ilustracijo prispevkov na to temo nam je Franco Juri odstopil nekaj svojih pronicljivih karikatur.

4. Kakšni ukrepi in kje so potrebni, da bomo občani participirali pri oblikovanju občinskih proračunov?

Participatorni proračun in drugi mehanizmi vključevanja občank in občanov v procese odločanja preko občinskega sveta, krajevnih skupnosti, civilnih organizacij, društev itd. V okviru vseh oblik družbenega organiziranja morajo biti občani in občanke pozvani, da izrazijo svoje potrebe in interese in skladno s tem podajo pobude za oblikovanje občinskega proračuna.    

5. Kakšno vlogo bi v procesu odločanja občinskih struktur podelili ožjim delom občine (krajevnim skupnostim in mestnim četrtim) za zadeve, ki se jih neposredno tičejo?

Ravno na ravni krajevnih skupnosti oz. mestnih četrti bi bilo najprej potrebno vpeljati participatorni proračun in na druge načine vključevati občanke in občane v procese odločanja. Pomembno je, da so občani in občanke v krajevnih skupnostih in mestnih četrtih spodbujeni k sodelovanju tako pri oblikovanju občinskega proračuna kot pri pripravi in izvedbi programa dejavnosti v njihovi skupnosti. Za to jim morajo biti zagotovljena ustrezna infrastruktura in ustrezna sredstva. 

6. Sodi reforma medijske zakonodaje, ki bo rešila tudi problem občinskih “medijev”, med vaše prioritete?

Odgovorno ravnanje medijev in univerzalen dostop do informacijskih virov je eden od stebrov našega programa in kot tak seveda prioriteta. Posebej bomo pozorni na zakonodajo, ki omogoča tudi takšne anomalije, da se občinska glasila obravnavajo kot mediji, pri tem pa se za davkoplačevalska sredstva v njih objavlja promocija politične garniture na čelu občine.