Za participatorni proračun in usklajevanje potreb v MO Koper

Slovenske občine intenzivno pripravljajo proračune za leto 2018. Od njih bo odvisno, kako se bodo razvijala posamezna okolja, kakšen standard bomo imeli v svojih naseljih in ali bodo temeljne naloge, ki jih občinam nalaga zakon, zagotavljale čim višjo stopnjo enakosti med občani. Ali pa se bodo razlike med njimi še naprej povečevale, ko bodo v volilnem letu ponekod še bolj skrbeli za všečni nadstandard, drugje pa še vedno ne bodo dobili kanalizacije, javne razsvetljave in podobno.

Dvomi v to, da bodo iz davkoplačevalskega denarja financirane najpomembnejše potrebe ljudi (kar je funkcija davkov in drugih dajatev), so razumljivi. Na Primorskem namreč samo štiri občine proračun oblikujejo na participativni način, vse ostale pa ne. Med zadnjimi je tudi največja – Mestna občina Koper. 

Ker je v Mestni občini Koper že nekaj let pri oblikovanju proračunov odsotna neposredna demokracija, prihaja pri razvitosti njenih delov oziroma 22 krajevnih skupnosti do vse večjih, skoraj nepremostljivih razlik. Tako v mestnih kot zalednih KS se potreb občanov enostavno ne sliši in upošteva.

Ravnanje Mestne občine Koper je v nasprotju s smernicami Sveta Evrope in slovenske vlade, ki predstavljajo pravni in praktični okvir za pripravo transparentnih in kakovostnih predpisov. Te smernice poudarjajo nujnost vključevanja javnosti v procese priprave predpisov na lokalni ravni.

Zato v gibanju Skupaj pozivamo vodstvo MOK, naj uvede participatorni proračun, in sicer:

• na participativni način naj, kolikor je mogoče, oblikuje že proračun za leto 2018,
• v zvezi s pripravo proračuna za leto 2019 pa naj v celoti upošteva evropske smernice in se loti participativne priprave proračuna takoj v začetku leta 2018.

Zgled lahko najde v občinah Ankaran, Ajdovščina, Nova Gorica ali Komen, pa tudi lokalna civilna sfera ima konkretne zamisli, kako k temu pristopiti.

Zavedamo se, da je zacelovit proces sodelovanja občanov pri pripravi proračuna za leto 2018 že prepozno, saj je k njemu treba pristopiti takoj v začetku leta. Za pripravo participatornega proračuna je potrebno tudi usposobiti občinske uslužbence, ki morajo nuditi primeren servis krajevnim skupnostim in z anketami pridobiti predloge občanov. Zdaj krajevne skupnosti od občine dobijo zgolj zastarel obrazec (v prilogi), ki je prirejen občinskim uradom in ne krajevnim skupnostim, kaj šele občanom. Krajevne skupnosti tako sploh nimajo določenega načina oddajanja predlogov za proračun in načrt razvojnih programov ter so največkrat prepuščene same sebi oziroma aktivnostim svojih svetov. 

Zato pa bi morala MO Koper nujno sodelovati s krajevnimi skupnostmi, z njimi usklajevati načrte razvojnih programov in proračune za 2018 ter določiti prioritete vlaganj za celotno občino. To ji narekuje tudi 144. člen* občinskega statuta, ki ga vodstvo občine že leta ne upošteva, občinski svet pa tako sprejema proračun, ki ni predhodno usklajen s sveti KS. Dogaja se celo, da so predlogi svetov KS popolnoma ignorirani.

Sprejeta proračuna za zadnji dve leti to nazorno kažeta. Prav tako je iz njiju razvidna velika zapostavljenost zaledja: V proračunu za leto 2016 je bilo v segmentu investicijskih vlaganj kar 92% načrtovanih investicijskih sredstev, namenjenih mestnemu področju, in le 8% preostalim sedemnajstim KS, v katerih živi več kot polovica (54 %) prebivalstva Mestne občine Koper. V letu 2017 je bilo investicijam namenjenih dobrih 23 milijonov evrov ali 37% predvidenih odhodkov. Za neposredne investicije v infrastrukturo je bilo iz konkretnih postavk namenjenih približno 13 milijonov evrov, od tega za mesto skoraj 9 milijonov evrov, za 17 zalednih krajevnih skupnosti pa le približno 3,8 milijona evrov. Na posameznega prebivalca pride tako v mestnem območju 403, v zaledju pa le 145 evrov. To pomeni, da se v zalednih KS investira kar 2,8-krat manj.

Takšen način oblikovanja in sprejemanja finančnih načrtov postavlja občane v neenakopraven položaj. Mnoge od 17 zalednih KS nimajo urejene kanalizacije, cest, nekatere niti vodovodne oskrbe, torej osnovnih bivalnih pogojev, medtem ko se v mestnem področju vlaga v razsipno nadstandardno opremljanje nekaterih športnih objektov in druge infrastrukture. Tako se nadaljuje petnajstletni trend siromašenja celotnega zaledja, ki postaja iz leta v leto bolj nerazvito, zanemarjeno, s slabimi cestami in povsem nerazvito infrastrukturo. Hkrati pa se tudi v mestu in primestju investira brez upoštevanja potreb občanov.

Zaradi odsotnosti sodelovanja in soodločanja se prevelike razlike odražajo v športu, kulturi in drugih družbenih dejavnostih, zanemarjena je kulturna dediščina, na kar smo opozorili v akciji glede Male lože. 

Predvsem pa se premalo slišijo pobude samih občanov, ki bi jih participativni način oblikovanja proračuna gotovo pripravil do tega, da bi angažirano in ustvarjalno pristopili k sooblikovanju razvoja svoje občine. Zato v gibanju Skupaj dajemo pobudo za participativno oblikovanje proračuna, ki bo izboljšalo opisano stanje in aktiviralo občane. Pričakujemo, da bo vodstvo občine pobudi prisluhnilo.