Za bolj dostopno javno zdravstvo

Zdravstveni dom Koper (Foto Barbara Verdnik)

Zdravstvo in pomanjkanje družinskih zdravnikov je že nekaj časa osrednja problematika naše države. Najbolj pereče stanje je trenutno v Zdravstvenem domu Kranj, kjer je odpoved dalo kar 24 družinskih zdravnikov. Čeprav je znano, da so družinski zdravniki ponekod preveč obremenjeni, so preiskovalni novinarji razkrili in javnosti predstavili vrsto dokumentov, ki žal kažejo tudi namero, da se zdravstvo še bolj privatizira. 

Ker za zdravstvo na primarni ravni skrbi občina, je zelo pomembno, kakšno politiko vodi, da bo osnovno zdravstvo za vse občane dostopno in bo zagotavljalo najsodobnejše standarde s ciljem kakovostne, hitre in prijazne obravnave pacienta. Prav tako je v rokah občine oziroma zdravstvenega doma, katerega ustanovitelj je, ali uspe pridobiti dovolj družinskih zdravnikov, se prijavlja na razpisane programe in kakšne pogoje za delo nudi zaposlenim organizacija dela oziroma vodstvo. Tako se Zdravstveni dom Koper na primer leta 2017 ni prijavil na javni razpis za sofinanciranje programov varovanja in krepitve zdravja, zdravstvena domova iz Pirana in Izole pa že izvajata nove storitve iz tega naslova.

V Civilnem gibanju Skupaj področju zdravstva že vseskozi posvečamo posebno pozornost, Olga Franca je zdaj tudi podžupanja za to področje v MOK. V nekaj zapisih bomo poskušali na čim bolj razumljiv način predstaviti nekatera vprašanja in vidike s tega področja. Zlasti pa si bomo prizadevali, da bo kakovostno javno zdravstvo kar se le da dostopno občanom.

V prejšnjem mandatu je bilo v koprski občini veliko govora o tem, ali zdravstvene ambulante približati ljudem v zalednih krajevnih skupnostih ali ne. Najbolj aktualen je bil primer KS Škofije, kjer so si kot velika zaledna krajevna skupnost z več kot 3.300 prebivalci že vrsto let prizadevali za ambulanto v okviru Zdravstvenega doma Koper. Na zborih krajanov in sejah sveta KS so sprejeli potrebne sklepe ter jih pošiljali vodstvu MOK, vrstile so se številne aktivnosti, Ministrstvo za zdravje in Zavod za zdravstveno zavarovanje sta konec leta 2017 dodelila MOK financiranje dveh novih programov, eden od njiju je bil namenjen Škofijam. Žal je postala ambulanta lani predmet predvolilnih manipulacij bivšega župana in do njenega odprtja ni prišlo.

Zdravstveni dom Koper (Foto Barbara Verdnik)

Razmere so se z novim občinskim vodstvom spremenile, vprašanje zdravstvene ambulante postaja spet aktualno in vsi upamo, da bodo Škofije končno dobile nujno potreben zdravstveni servis. Odprto pa ostaja vprašanje, ali naj bi nova ambulanta delovala v okviru Zdravstvenega doma ali naj bi bila koncesionarska.

Za mnenje o tem in o razlikah med ambulanto v okviru Zdravstvenega doma (ZD) ter koncesionarsko ambulanto smo povprašali enega najbolj kompetentnih sogovornikov iz našega okolja, ki se je angažiral tudi za škofijsko ambulanto, Metoda Mezka. Med drugim je bil direktor koprskega Zdravstvenega doma, do pred kratkim pa direktor Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije in na tej funkciji se je ukvarjal tudi s škofijsko ambulanto.

Metod Mezek»Že kar nekaj časa spremljam upravičena prizadevanja KS Škofije, da bi prišli do »svoje« ambulante družinske medicine. Žal za časa prejšnjega župana ta želja ni bila uresničena, čeprav je bil dodaten program družinske medicine dodeljen ZD Koper prav s tem namenom. Ker so se po volitvah razmere spremenile in bodo Škofije nedvomno prišle do ambulante, se kot slišim, postavlja vprašanje, ali naj bo to ambulanta, ki bo delovala na osnovi dodeljene koncesije ali kot dislocirana ambulanta ZD Koper.

Menim, da je za realizacijo usmeritve javnega zdravstva ustreznejša  oblika, ki bo izvajana v organizaciji ZD Koper. Gre namreč za neprofiten način izvajanja zdravstvenega programa, skladno z določili Zakona o zavodih, pri katerem se morebitni finančni viški vračajo v sistem.

Koncesionarji delujejo v drugem zakonskem okolju, skladno z Zakonom o gospodarskih družbah. Vemo, da je eden izmed osnovnih namenov ustanovitve gospodarske družbe ustvarjanje profita, kar pa je za področje zdravstva oziroma zdravja manj primerno ali celo vprašljivo. 

Koncesionarji torej sodijo v javno zdravstvo predvsem na področju financiranja oziroma pridobivanja finančnih sredstev, ne pa tudi na področju izvajanja dejavnosti. Ta zakonska različnost oz. anomalija izvajalce razdvaja ter je za področje javnega zdravstva neprimerna. Zakonodajalec si bo moral prizadevati za enotno zakonsko rešitev javnega zdravstva.

Pri tem je potrebno poudariti, da je dodatna prednost zdravstvenih domov v tem, da vse bolj delujejo kot centri, usmerjeni v preventivo in v programe krepitve zdravja in je klasična, v ambulantno delo usmerjena dejavnost, vse bolj preživeta oblika izvajanja zdravstvene dejavnosti na primarnem nivoju.«