Vsi naši »pivci in pivke«

Pri Aleksandri Pivec me je presenetilo pravzaprav zgolj to, kako hitro je razkrila svojo in naravo premnogih strankarskih politikov pri nas. Sicer že dolgo vemo in sestavljamo kamenčke v mozaik, kako poskušajo manipulirati oziroma manipulirajo z nami in državo, kako nam slikajo vzvišene cilje za  obče dobro, bistvo njihovih naprezanj pa je povsem drugje. Aleksandra Pivec pa nam je prostodušno takoj odprla oči, nič se ni sprenevedala in slepomišila, ampak nam je po ljudsko povedala, kaj je bistvo angažiranja nje in mnogih njenih kolegov v politiki. Čisto tako kot »Micka Kovačeva« in »hudič«*,  ki bi pila in nič plačala. Velja namreč tako za moške kot ženske primerke, pristop je odvisen zgolj od tega, koga nameravajo osvojiti oziroma očarati.

A najprej »vaba« za plebs: na pogled simpatična pojava z vedno svežo frizuro, vsak dan novi outfit brez odvečne urbane ekstravagance. Preprosta gostobesednost, ki je razumljiva vsakemu, če ne, pa se stavke pač večkrat ponovi. Narejen nasmeh in objemčki, srček in človekoljubje za vse, predvsem za ogrožene skupine seveda. Prijateljica in zaščitnica podeželja, dobrega vina, trdega dela pridnih slovenskih rok. Družina na prvem mestu.

Oh, kako sladko, kdo je (jih) ne bi imel rad, kdo jih ne bi volil.

Ko je cilj dosežen, pa je pomemben samo še položaj, koristi, ki jih prinaša, kako jih v kratkem času izkoristiti čim več in kako ga čim dlje ohraniti. V nekaj mesecih smo tako gledali koncentrat tega, kar nam že desetletja nudijo  mnogi strankarski vojščaki in veljaki s predsednikoma na čelu. Laž na laž, sprenevedanja, mešanje javnega in zasebnega, plačevanje uslug in ustvarjanje osebnih dobičkov skozi javna naročila, celo kazniva dejanja, prodajanje načel in domače zlatnine, trgovanja z zdravjem in smrtjo. Zraven pa spini, ki netijo razkol, povzročajo besedne dvoboje in sovražni govor ene in druge strani, sovražnost med podeželjem in mesti ... Brezkompromisno povzpetništvo in osebna korist pač, ki se ne ozirata na javni interes države, ki ju ne briga razvoj, ko se v prsih nič ne zgane ob pogledu na starostnike v neprimernih razmerah ali bolne v Domovih starejših občanov, otroke iz revnih družin, lačne upokojence, mlade brez perspektive in službe, občutljive skupine brez primerne zdravstvene oskrbe. Ko se za interese izdaja prijatelje in sopotnike.

Diplomat in pravnik Matjaž Gruden je te dni dejal: "V družbi, v kateri so vsi politiki videni kot isti, demokracija ne deluje. To pa sta končni cilj in zmagoslavje tistih, ki znajo in so pripravljeni biti isti najbolj pokvarjeno, brezobzirno in naklepno."  

Kar ozrimo se okoli sebe. Kajti te pokvarjene in brezobzirne »iste«  vidimo na vseh nivojih, tudi v našem domačem okolju v občini(ah).

Čas bi že bil, da ne nasedamo več spretnim manipulatorjem, da ne padamo na videz in leporečje. Nikakor namreč nismo vsi isti. Samo zrnje bo treba znat ločit od plevela in izbirati ali voliti na temelju kompetenc človeka, njegovih dosedanjih ravnanj, osebnostne integritete in čisto preproste spodobnosti.

*Micka Kovačeva
pila, nič plačala,
pil bi še vsak hudič,
plačal pa nič.