- Skupaj - Gibanje aktivnih občanov mestne občine Koper
- O gibanju
- Kontaktiraj nas
- Volitve 2018
Skupnost civilnih iniciativ Koper, ki povezuje različne civilne iniciative in sodeluje z nekaterimi krajevnimi skupnostmi koprske občine, je prejšnji teden na tiskovni konferenci predstavila pobudo oziroma zahtevo za spremembo statusa hitre ceste HC H5. Zahteva obvezno preusmeritev tranzitnega prometa na hitro cesto ali pa ukinitev statusa hitre ceste. Občani, ki živijo globoko v krajih slovenske Istre, srečujejo na svojih lokalnih poteh in dvoriščih avtodome, prikolice, tuje registracije iz vse Evrope in se dušijo v prometu. Vse zato, ker hitra cesta ne opravlja svoje funkcije povezovalne ceste med istrskimi kraji, ampak se vsi izogibajo najdražjim sedmim kilometrom hitre ceste na svetu, kot je slikovito opisal bivši župan Aurelio Juri. Prevečkrat v zvezi s prometnimi težavami govorimo o kolonah, turistih, gospodarski škodi, a največja permanentna vsakodnevna škoda se dela ljudem, ki tukaj živijo.
Pobudo je v imenu Skupnosti CI Koper predstavil in argumentiral Edmond Gašpar, ki je pred leti sodeloval v komisiji za umeščanje hitre ceste v prostor, zadnjih 15 let pa skupaj s prizadetimi krajani in krajevnimi skupnostmi, zlasti KS Bertoki in Škofije, opozarja na anomalije sedanje ureditve in zahteva rešitve. Spomnil je na genezo umeščanja v prostor, projektiranja in gradnje Obalne ceste (sedaj imenovane HC H5), ki je bilo izvorno namenjeno povezovanju med pomembnejšimi središči regionalnega lokalnega pomena in dostopu na slovenski AC križ. V takšni funkciji je bila leta 2005 tudi predana v obratovanje kot cesta, za katero se ne plačuje cestnina.
Da se prepreči nadaljnje zaostrovanje prometne problematike, je Skupnost CI dala Vladi RS pobudo za preusmeritev prometa z vzporednih cest na HC H5. Alternativna možnost je, da vlada z odlokom prekategorizira HC H5 v glavno cesto I. reda (G11). Tako bo odpravljena tudi napaka iz leta 2008, ko je takratna vlada neupravičeno in v neskladju z vsemi predhodnimi dogovori in načrti Obalno cesto uvrstila v vinjetni sistem.
Skupnost CI Koper daje Vladi Republike Slovenije (VRS) pobudo za preusmeritev motornega prometa s cest, ki potekajo vzporedno s hitro cesto (HC) H5 na odseku med Mejnim prehodom Škofije in priključkom Koper (Slavček-Center), na HC H5. V skladu z določili 12. člena »Uredbe o cestninskih cestah in cestnini (Uradni list RS, št. 178/21 in 58/23) bi to obravnavali kot obvoz na HC H5. Na odseku, ki bo veljal kot obvoz, ni potrebno uporabljati elektronske vinjete.
V primeru, da predlagana preusmeritev prometa z vzporednih cest na HC H5 ne bi bila izvedljiva, predlagamo, da VRS izvede prekategorizacijo sedanje hitre ceste HC H5 na odseku Škofije - Koper (Škocjan) - (Dragonja) v dolžini 7.830 m, v kategorijo državne glavne ceste I. reda (G11) s spremembo »Uredbe o kategorizaciji državnih cest (Uradni list RS, št. 102/12, 35/15, 38/15, 78/15, 21/16, 52/16, 64/16, 41/17, 63/17, 78/19, 89/20, 163/21, 20/22 in 132/22 – ZCes-2).
Vlada lahko na določenem odseku preusmeri promet s cest, vzporednih s cestninsko cesto, kadar druga necestninska vzporedna cesta iz upravičenih razlogov (npr. prometne varnosti, pretočnosti prometa, varstva bivalnega okolja) ne more prevzeti dodatnega prometa. Vlada lahko tudi odloči o spremembi kategorije HC H5 v glavno cesto I. reda (G11) zaradi neskladja z merili za kategorizacijo hitrih cest.
Umeščanje v prostor (Odlok o lokacijskem načrtu Obalna cesta, 11. marec 1993), projektiranje in gradnja Obalne ceste (sedaj imenovane HC H5) je bilo izvorno namenjeno povezovanju med pomembnejšimi središči regionalnega lokalnega pomena in dostopu na slovenski AC križ. V takšni funkciji je bila leta 2005 tudi predana v obratovanje kot cesta, za katero se ne plačuje cestnina.
Lokalna skupnost je ob tako deklarirani namenski rabi hitre ceste tudi privolila v izvedeno umeščanje v prostor, saj je na nekaterih odsekih v Bertokih in na Škofijah trasa Obalne ceste HC »povozila« takratno državno glavno cesto (sedaj R3 741). Na teh odsekih so bili zgrajeni obvozi, ki pa nimajo elementov kategorizirane glavne ceste. Enako je sicer storila tudi Republika Italija pri gradnji svoje HC do mejnega prehoda Škofije, a je le-ta neplačljiva in zato dejansko v funkciji povezovanja središč regionalnega pomena (Trst - Koper - Izola - Piran - Umag). Umestitev Obalne ceste je bila izvedena v dogovoru z lokalnim prebivalstvom, saj je predstavljala dolgo pričakovano prometno izboljšavo. V postopku javne obravnave so v strokovni komisiji sodelovali tudi krajani KS Škofije. Ob prekategorizaciji v HC, preimenovanju in umestitvi v sistem cestninskih cest in brez izgradnje ustrezne nadomestne državne ceste, je takšna rešitev tudi v nasprotju z Aarhuško konvencijo, ki jo je Slovenija ratificirala leta 2004. Lokalno prebivalstvo, ki je soodločalo o umestitvi te prometnice v prostor, je bilo dejansko prevarano.
Z uvedbo vinjetnega sistema in s prekategorizacijo Obalne ceste oziroma s plačljivostjo uporabe HC H5 je Republika Slovenija prekršila svoje obveze iz dobrososedskega sodelovanja, ki izhajajo iz nasledstvenih multilateralnih (Londonski sporazum) in meddržavnih dogovorov (Osimski sporazumi) z Italijo (Sporazum o pospeševanju gospodarskega sodelovanja med SFRJ in Republiko Italijo iz l.1977, čl. 5 do 10). Republika Italija je v duhu teh sporazumov ohranila kot necestninski cesti HC in AC do Tržiča (Monfalcone), znotraj razmejitvene cone STO, ki je sedaj oddaljena 40 km od mejnega prehoda Škofije. Slovenija bi kot naslednica omenjenih sporazumov morala vsaj po načelu reciprocitete obdržati brezcestninski režim HC H5.
Nespoštovanje namer in duha Osimskih sporazumov predstavlja nesprejemljivo oviro mobilnosti ter prostemu pretoku ljudi in blaga znotraj geografske, zgodovinske, demografske, kulturne in gospodarsko povezane regije Istre med Trstom in Reko. Ta povezava, ki ni primerljiva z nobenim drugim območjem v Republiki Sloveniji, se izraža v sorodstvenih, lastniških, delovnih, kulturnih ekonomskih in vseh drugih osebnih odnosih, ki generirajo stalne dnevne migracijske prometne tokove. Zaradi uvedbe cestninjenja HC H5 se vsaj polovica teh prometnih tokov odvija po vzporednih lokalnih in državnih regionalnih cestah III. reda, ki potekajo skozi naseljena območja, predvsem skozi vasi Bertoki, Škofije, Škocjan.
Nad cestninjenjem HC H5 kot mobilnostno oviro se pritožujejo tako pripadniki slovenske skupnosti v Italiji kot pripadniki italijanskih skupnosti v Sloveniji in na Hrvaškem, predvsem pa italijanska javnost, ki zahteva spoštovanje nasledstvenih obveznosti Republike Slovenije po letu 1955. Italijanska stran jemlje takšno stanje kot diskriminatorno. 
Trasa hitre ceste H5 je na območju bivšega mejnega prehoda »povozila« traso bivše meddržavne cestne povezave nižjega razreda. Novo zgrajeni nadomestni odseki tehnično ne ustrezajo primerni kategoriji meddržavne cestne povezave (glavna cesta 1. ali 2. reda).
V tem delu niso zgrajeni za hitro cesto tehnično ustrezi uvozni in izvozni priključki. Sedanji številni priključki na obeh straneh hitre ceste predstavljajo prometno varnostno tveganje in zato je tudi hitrostna omejitev.
HC H5 ima zgolj prometno dovoljenje, ne pa tudi uporabnega dovoljenja, saj DARS do danes na območju MP Škofije ni pridobil vseh zemljišč znotraj obojestranskega 35-metrskega varovanega območja. 
Del HC H5 od začetka tunela Markovec do Jagodja je že sedaj izvzet iz sistema cestninskih cest kot edina državna cestna povezava med pomembnejšimi središči regionalnega pomena (Koper - Izola - Piran). Tudi zato ni razumljivo, zakaj drugi del te medkrajevne hitre prometne povezave v dolžini slabih 8 km ne more biti obravnavan kot necestninska državna cesta, rezervirana za motorni promet, ki prednostno služi predvsem medsebojni povezavi obalnih mest kot središč regionalnega pomena.
Ob določanju statusa HC H5 je potrebno upoštevati tudi dejstvo, da še ni izgrajena v celoti in HC tudi dejansko ni v funkciji neposredne daljinske cestne povezave med dvema mejnima prehodoma (npr. Škofije - Dragonja).
S takšnim selektivnim režimom na isti prometnici smo občani MOK na celotnem območju pred tunelom Markovec v neenakopravnem položaju (diskriminirani) pri koriščenju iste cestne infrastrukture.
Izgradnja Obalne ceste HC H5 je bila delno financirana iz državnega proračuna (»cestni dinar« oz. kasneje »bencinski tolar«), saj je DARS leta 1994 šele pričel s poslovanjem, zato menimo, da ni nepremostljivih administrativno - proračunskih ovir za prenos upravljanja z DARS na DRSI. Izpad prihodka DARSa iz naslova plačanih kratkotrajnih vinjet je bilančno nepomemben ob hkratni slabitvi kapitala. Enako velja tudi za državnoproračunski izpad prihodkov iz naslova kazni zaradi vožnje brez vinjet na tem odseku. Morebitne kreditne obveznosti te investicije pa se zgolj selijo »iz levega v desni žep« države.
Z vstopom Hrvaške v Schengenski režim, porastom pokovidnih turističnih tokov in velikih investicij v namestitvene kapacitete v hrvaški Istri ter ob povečanju kamionskega prometa, vezanega na razvoj pristanišča za mednarodni promet v Kopru, se letošnji prometni kolaps redno izkazuje z zastoji na koprskem območju, ki se bodo nadaljevali tudi v Italijo in Hrvaško. Primorski prometni krč se bo tako tudi fizično internacionaliziral in ker infrastrukturni projekti pač potrebujejo svoj čas, bo to problem tudi nekaj naslednjih let, če ne celo desetletij.
Ocenjujemo, da je ukrep preusmeritve prometa z vzporednih cest na HC H5 ali prekategorizacija HC H5 v kategorijo glavne ceste I. reda prvi, nujen ukrep, ki lahko vsaj delno omili in izboljša stanje v okolju (12. člen Uredbe o merilih za kategorizacijo javnih cest). Še posebej gre za prometno - varnostno, zdravstveno in okoljsko obremenitev naselij in območij, po katerih poteka paralelni tranzitni promet zaradi izogibanja plačilu cestnine, ki bi se moral večinsko odvijati po HC H5 kot namenski prometnici za daljinski promet
Tehnična izvedba številnih nevarnih priključkov v območju bivšega mejnega prehoda Škofije ne ustreza domačim in evropskim normativom za hitre ceste. DARS v petnajstih letih na tem območju ni uspel lastninsko in prostorsko urediti varovalnega pasu (35 m obojestransko) za cesto te kategorije in situacija ne ustreza njihovim lastnim smernicam (ZPNačrt-B, čl.11a. in 47.). 
Menimo, da bi se z odločnim pristopom glavnih (resorno ministrstvo, predsednik vlade in vladna koalicija) in drugih političnih akterjev (primorski poslanci, stranke, iz katerih izhajajo in župani) upravni postopek preusmeritve prometa ali prekategorizacije lahko zaključil v dveh do treh jesenskih mesecih in do konca tekočega leta tudi uredil z vso potrebno signalizacijo na terenu in v informacijskem sistemu.
Namen ljudske pobude je dobronamerno vzpodbuditi vse akterje, da aktivno pristopijo k ureditvi problema, ki ga je nepremišljeno povzročila pretekla politična odločitev iz leta 2008 s cestninjenjem Obalne ceste. Vsem akterjem, ki delujejo ali še bodo delovali v korist odprave neprimernega, nestrokovnega in krivičnega stanja, bo ljudska pobuda nudila oporo in podporo tudi z vsemi ustavnimi instrumenti.