- Skupaj - Gibanje aktivnih občanov mestne občine Koper
- O gibanju
- Kontaktiraj nas
- Volitve 2018
Socialistična republika Vietnam ali na kratko Vietnam šteje skoraj 100 milijonov prebivalcev in je med najbolj naseljenimi državami na svetu. Je zelo razpotegnjena, saj znaša dolžina kopenskih meja države kar 4.639 km, njegova obala pa je dolga 3.444 kilometrov. Glede na lego je izredno pestra, slikovita, raznolika. Poseljena je bila že v paleolitiku, tisočletja in stoletja so se tam mešale kulture, vere, interesi. Ima eno najvišjih stopenj biotske raznovrstnosti, pri ribah in morskih sadežih je prav pri vrhu. Vietnamska kuhinja velja za eno najbolj zdravih na svetu, po proizvodnji kave so na drugem mestu, vodijo pri indijskih oreških in črnem popru ter so seveda med vodilnimi državami po pridelavi riža. Lani so s turizmom ustvarili 27 milijard evrov prihodkov, obiskalo jih je čez 12 milijonov turistov. Vietnam je tudi eno najhitreje rastočih gospodarstev 21. stoletja, pri čemer se napoveduje, da bo do leta 2050 BDP konkuriral razvitim državam. Potovanje in raziskovanje take države je izredno zanimivo, stiki z ljudmi in kulturo, ki temelji na človečnosti in harmoniji, v kateri so vrednote družine in skupnosti zelo cenjene, pa se globoko zasidrajo za vedno.
Zaliv Lan Ha ob otoku Cat Ba je sestavljen iz približno 300 kraških otokov in apnenčastih morskih skal
Potovanje po Vietnamu pa prinaša tudi druga razmišljanja, uvide v preteklost in sedanjost iz druge perspektive. Žal so neverjetno aktualni.
Ko stopaš po sobanah zbirk v Muzeju vojnih ostankov ali War Remnants Museum v največjem, več kot desetmilijonskem mestu Ho Ši Minh (v preteklosti Saigon), se lahko ob številkah, dokumentih, eksponatih in fotografijah sprašuješ: nas učne ure iz zgodovine res nič ne naučijo? Ista retorika, ista zavajanja in laži, grozote, kršenje mednarodnega prava, genocid, tone bomb, uničevanje infrastrukture in narave, vojni zločini in zločini proti človeštvu, ubijanje otrok. Kot pred 50 leti v Vietnamu, tako danes v Gazi, Ukrajini, Jemnu, nedavno v Afganistanu, Libiji, Iraku, Siriji … In potem čudenje, od kod vendar toliko migrantov. Pa saj jih interesne vojne sproti producirajo!
Muzej vojnih ostankov ali War Remnants Museum v Ho Ši Minhu
Spremljaš, kako so ZDA dale veto na resolucijo o takojšnjem humanitarnem premirju v Gazi in prebiraš, s kakšnimi razlogi vse so opravičevali vojno in potem njeno podaljševanje v Vietnamu. Vojna bi se lahko končala leta 1968, pa to ni bilo v interesu ZDA zaradi volitev in tako vse do leta 1975, ko se je morija, ki se je razširila še na Kambodžo in Laos, vendarle končala. Leta 1968 je skupina ameriških vojakov čete Charlie brutalno pobila vse vaščane My Laia, ker naj bi se tam skrivali vietkongovci. Koliko civilistov je že pobil Izrael, ker se v Palestini »brani« pred Hamasom?
Znamenita fotografija "napalmske deklice" je odločilno prispevala k ozaveščanju javnosti o grozotah vietnamske vojne
Kako zanimivo in znano je brati sociologa in političnega aktivista Rudija Dutschkeja, ko mu leta 1968 niso dovolili demonstracij proti vietnamski vojni v Bonnu in ob tem misliti na reakcije ob nastopu Slavoja Žižka v Frankfurtu pred tremi meseci. »Znano nam je, da se je od začetka antiimperialistične prebujenosti in »legalno-ilegalnih« oblik akcije, torej od 1964. leta do danes, krepilo spoznanje, da zatiranje in izkoriščanje vietnamskega juga in morilski poskus imperializma ZDA, da bi onemogočile Demokratično republiko Vietnam, ne zadeva samo Vietnama, ampak je ta strategija razrušitve dežele metoda za vzdrževanje globalne strategije političnega gospostva in socialno-ekonomskega izkoriščanja v azijskem okviru,« je Dutschke zapisal v svojem govoru. Takrat si nemška politika ni upala privoščiti nikakršne kritike ameriške vojaške politike in tudi danes si tega ne upa.
Ko odkrivaš podrobnosti, občutiš neke vrste sram. Zaradi vloge Evrope v zgodovini in predvsem danes. Da o Američanih ne govorimo. Kako lahko obiskujejo te tragične in svete kraje, ki so jih oskrunili, ne da bi jih preganjala krivda. Ne da bi se vendar zbudili in nehali kot mi vsi, pasivno ali z odvračanjem pogleda, dopuščati uničevanje ljudi in sveta. Ker je velikim in oboroženim vse dovoljeno? Ker lahko »svetovni policaj« v imenu »demokracije« vedno znova ubija demokracijo?
Vietnam je bil skoraj 100 let francoska kolonija. Francija je nadzor izgubila ob japonski invaziji v drugi svetovni vojni, v kateri se je japonski zasedbi odločno upirala samo Viet Minh pod vodstvom Ho Ši Minha. Ta je po vojni razglasil neodvisnost, a Francozi so hoteli oblast nazaj. To je pripeljalo do prve indokinske vojne, Vietnam je bil razdeljen na severno in južno državo.
Francozom so najprej z osebjem vojaških svetovalcev in orožarsko podporo v začetku 50. let obilno pomagali Američani. V začetku 60. let pa so se ZDA aktivno vključile v spopad, ki sicer nikoli niso uradno napovedale vojne, in morija v imenu boja proti komunizmu se je razplamtela. Vojna, ki so jo vodile ZDA v Vietnamu, je trajala skoraj 20 let. V njej je aktivno sodelovalo tudi vojaško osebje Avstralije in Nove Zelandije s tiho podporo velikega dela političnih vrhov zahodnega sveta.
Številke so nepojmljive. Američani so na Vietnam odvrgli več kot 14 milijonov ton bomb (dvakrat več kot v drugi svetovni vojni). Ubitih je bilo 3 milijone Vietnamcev, večinoma civilnega prebivalstva, in ranjenih 2 milijona ljudi. Tudi izgube na ameriški strani so bile velike: do konca vojne je umrlo okrog 60.000 vojakov, 150.000 je bilo ranjenih, 21.000 pa jih je utrpelo trajne poškodbe.
Vojna se je v zgodovino vpisala tudi zaradi drugih neslavnih mejnikov, ki jih vse preradi pozabljamo. Posledice pa Vietnam nosi še danes. Ameriška vojska je v vseh letih spopadov intenzivno uporabljala kemično orožje. Še posebej zloglasna je bila uporaba napalma, s katerim so ameriški vojaki zažgali velikanska območja džungle, v teh napadih je umrlo tudi nešteto nedolžnih prebivalcev. Se spomnite filma Apokalipsa zdaj? Ko Robert Duval ob goreči džungli v ozadju govori mladim vojakom, da ljubi vonj napalma zjutraj. »Diši kot zmaga,« pravi.
Drugi okrutni morilec, ki so ga uporabljali, je bil "Agent Orange". Gre za mešanico herbicidov, ki vsebuje enega najhujših strupov, kar jih je človek izdelal – dioksin. Z njim so uničevali listavce, pod katerimi naj bi se skrivali Vietkongovci, zastrupili pa so kar 24 odstotkov južnega Vietnama z gozdovi, riževimi polji, sadovnjaki. Odvrgli so 80 milijonov litrov kemičnih strupov.
Veteran vietnamske vojne Matthew Keenan vsako leto obiskuje Vietnam kot prostovoljec Združenja žrtev Agent Orange-a
Vietnamska vlada ocenjuje, da je približno 400.000 ljudi umrlo zaradi neposredne zastrupitve z njim, približno pol milijona otrok pa je bilo kasneje rojenih s prirojenimi napakami. Dioksin še danes povzroča zdravstvene težave in rojstvo pohabljenih otrok, nekatera območja ostajajo neposeljena in neobdelana, saj je njihovo čiščenje dolgotrajen in predvsem drag proces.
In posledice za ZDA? ZDA so šele leta 1995 prekinile embargo z Vietnamom, plačujejo odškodnino svojim veteranom, ničesar pa vietnamskim državljanom, ki so bili izpostavljeni bojnemu strupu. S projektom čiščenja oporišča, kjer so skladiščili »Agent Orange«, so začeli šele pred 4 leti.
In kdo je za Pentagon izdeloval »mavrične herbicide«? Korporaciji Monsanto in Dow Chemical, ki danes nadzorujeta svetovno oskrbo s hrano. Da je hrana orožje, pa je glavni krivec za dolgotrajnost vojne, Henry Kissinger, povedal že takrat.
Spomeniki, muzeji, grobišča te spremljajo po celotnem Vietnamu. Najbolj znan je že omenjeni muzej v Ho Ši Minhu. Zraven mesta so Cu Chi tuneli, kilometri in kilometri podzemnih predorov, v katerih so se vietnamski borci skrivali, živeli, imeli bolnišnice, kuhinje, orožarske sobe, poveljniške centre, sisteme za filtracijo zraka.
Na jugu Vietnama so vietnamski borci skopali kilometre in kilometre podzemnih predorov, v katerih so se skrivali, živeli, načrtovali vojne taktike, imeli bolnišnice ...
V Hanoju pretrese Maison Central ali Hoa Lo, ki so mu ameriški zaporniki sarkastično rekli tudi Hanoi Hilton. Zgradili so ga Francozi in vanj zapirali vietnamske politične zapornike, potem je služil Vietnamcem za ameriške zapornike. V njem je bilo prostora za približno 600 zapornikov, a so jih v njega natlačili tudi po 2.000. Med 200 do 300 je bilo tudi ujetih ameriških pilotov, ki so jih zasliševali in mučili. Danes Hoa Lo pripoveduje grozljive zgodbe nekdanjih zapornikov, predvsem vietnamskih revolucionarjev.
Na otoku Cat Ba so velikanske kraške jame, ki so Vietnamcem služile za vojaško bolnišnico. Kot pri nas Bolnica Franja.
V jamah poraščenega otoka je bila bolnišnica, vietnamska "Bolnica Franja", okoli njega pa je na tisoče monolitnih apnenčastih otokov
Zapor Coconut Tree na idiličnem otoku Phu Quocu so zgradili Francozi med kolonizacijo Vietnama leta 1953. Takrat je bilo tu zaprtih 14.000 ujetnikov, ki so nasprotovali kolonizaciji. Potem ga je uporabljal Južni Vietnam (marionetni režim ZDA), od leta 1967, med vietnamsko vojno, pa so zapor uporabljali Američani. V času vietnamske vojne je bilo tukaj zaprtih 40.000 vietnamskih zapornikov.
Uporabljali so več kot 40 različnih oblik mučenj, med njimi tako imenovano tigrovo kletko. Te mučilne naprave so bile visoke le kakšnega pol metra, vanje so zapornike zaprli tudi za več dni, kjer so trpeli v vseh vremenskih razmerah, lačni, žejni, v lastnih iztrebkih. V tem zaporu je umrlo na tisoče vojakov, še več je bilo hudo ranjenih.
"Tigrova kletka"
Tako kot na otoku Phu Quoc, ki leži na skrajnem jugu države v bližini Kambodže, so po celotnem Vietnamu pomniki vietnamske vojne samo trenutki med obiskovanjem templjev, pagod, palač iz Unescovega seznama svetovne dediščine. Med raziskovanjem kaotičnih mest in neverjetnega prometa, v katerem vse teče brez nesreč in grdih besed. Osupljive narave, odlične hrane.
Nedaleč o zloglasnega zapora stoji pagoda Ho Quoc, znana tudi kot Truc Lam Ho Quoc, ki je največji in najbolj miren budistični tempelj na otoku Phu Quoc.
Prav refleksije pa od daleč, iz povsem druge perspektive, širijo in poglabljajo pogled na svet.
Vse fotografije: Barbara Verdnik