V Bertokih za kvalitetno življenjsko okolje in urejanje prostora v dialogu

KS Bertoki nasprotuje kamionskemu terminalu Sermin, od MOK zahteva boljše komuniciranje, obveščanje in urejanje prostora za večjo kakovost življenja


Krajevna skupnost Bertoki je izdala strokovno in poglobljeno pripravljen izredni bilten, s katerim krajane seznanja z  nameravanimi nepričakovanimi prostorskimi spremembami v Gospodarsko obrtni in razvojni coni Sermin (GORC Sermin). Po njih naj bi na tem občutljivem in velikem območju nastal kamionski terminal namesto poslovno-storitvenega objekta, poslovnega hotela in manjšega poslovnega objekta s parkirišči za osebna vozila, kar je vrisano v zadnjem veljavnem lokacijskem načrtu. 

V KS spremembi nasprotujejo in se sprašujejo, na podlagi katerih strateških dokumentov in strokovnih podlag se območje GORC Sermin spreminja v kamionsko parkirišče. Župana in občinske svetnike pozivajo k odgovornosti, da občina za KS Bertoki pripravi seznanitev s strokovnimi podlagami, ki so osnova za urejanje prometa in urejanje površin v koridorjih državnih prometnic ter površin med državnimi prostorskimi načrti. 

Občina dala soglasje mimo dolgoletnih dogovorov s krajani

V Bertokih, kjer se že 25 let borijo proti škodljivim in neprimernim ekološkim posegom v prostor, so januarja iz medijev izvedeli, da je občina brez komunikacije z lokalno skupnostjo in mimo dogovora z njo dala soglasje za gradnjo kamionskega terminala na Serminu. Že leta 2006 so bile prav na pobudo krajevne skupnosti na območju GORC Sermin namreč predvidene dejavnosti, ki so okolju prijaznejše. »V številnih dosedanjih pogovorih z Mestno občino Koper (MOK) smo vsi na to območje severno od hitre ceste, med stanovanjskim in kmetijskim delom Bertokov in okoljsko bolj obremenjenim infrastrukturnim in proizvodnim delom Sermina in Luke Koper gledali kot na “tampon cono”, kjer se bo razvijalo podjetništvo in ustvarjala delovna mesta. Tudi občina je zagovarjala širitev teh programov in gradnjo druge faze obrtne cone na območju med zdajšnjimi objekti in železniškimi tiri. To dokazuje grafična karta in trenutno veljaven prostorski akt MOK iz leta 2018,« poudarja predsednik sveta KS Andraž Hribovšek.

Potem so se, kot kaže, v letu 2019 dogajali postopki, s katerimi niso bili seznanjeni. Namesto umirjenih dejavnosti, naj bi na površini 90.000 kvadratnih metrov (gre za zemljišče, katerega prodaja s strani občine oziroma Borisa Popoviča je bila dolga leta na sodišču in je zadeva zastarala), le 150 metrov od prvih hiš, zrasel kamionski terminal s 301 parkirnim mestom, s kapaciteto 900 kamionov na dan ali več kot 320.000 na leto, kar je več kot jih je na primer v Luko vstopilo leta 2018. 

»Ker vemo, da v okviru Državnega prostorskega načrta za celovito prostorsko ureditev pristanišča za mednarodni promet v Kopru (v nadaljevanju DPN) iz leta 2011 poteka prva faza gradnje kamionskega terminala na območju novega severnega vhoda Luke Koper s 320 parkirnimi mesti in pozneje s še dodatnimi 180 parkirnimi mesti - skupaj 500 parkirišč, nismo razumeli, na podlagi katerih strokovnih študij je občina podala soglasje za gradnjo še enega kamionskega terminala v bližini bertoške vpadnice v jugozahodnem delu GORC,« pravijo v Bertokih. 

Vir: Izredni informativni bilten KS Bertoki o prostorskih spremembah v GORC Sermin, marec 2021

Slabo obveščanje in odsotnost komunikacije

Kot kažejo odzivi KS na eni in občine na drugi strani, prihaja do različnega razlaganja veljavnih prostorskih načrtov. Do tega  ne bi prihajalo, če bi bili demokratični procesi komuniciranja in informiranja ustaljena praksa, če bi spremembe v prostoru potekale po predpisih: javno in transparentno. Krajani pa so bili v primeru kamionskega terminala na območju GORC Sermin postavljeni pred dejstvo. »Pri urejanju prostora bodo vedno odmevali različni glasovi, a javna razprava je temelj demokratične ureditve. Potrebno je prekiniti prakso šibke ali neobstoječe informiranosti krajanov in zainteresirane javnosti o spreminjaju lokacijskih načrtov in posegov v prostor. Mora biti rešitev za to. Verjamemo, da urejenost prostora kaže ambicije skupnosti glede kakovosti življenja in sposobnost vodstva, da jih uresniči,« pišejo.

Bertoki imajo konkretne ambicije in pobude

V KS Bertoki, kjer so dvojezični izredni bilten Naš glas pripravili Jana Gojanović Purger, Matjaž Kozlovič, Andraž Hribovšek, Neda Božič in Saša Petejan s podporo Zofije Paulin, jasno vedo, kaj hočejo, za kaj si že leta prizadevajo in si bodo tudi v prihodnje: »Naše ambicije so tako urejen prostor, da so naše zadovoljstvo, ustvarjalnost in produktivnost večji. Želimo kvalitetno življenjsko okolje. Želimo varnost, da se bo prostor spreminjal v dogovoru in da bo odražal človeško solidarnost. Sedaj nam prostor na Serminu zrcali pohlep. Želimo si, da odraža medsebojno spoštovanje po načelu ”enak med enakimi”.«

Ocenjujejo, da gre pri parkiriščih tovornjakov za prometni izziv državne in mestne prometne politike, za posege, kjer se prepletajo pomembne dejavnosti v prostoru. Žal se med državnimi strategijami, prostorskimi državnimi in občinskimi izvedbenimi načrti, s pogledom samo na posamične investicije, kažejo praznine, ki jih pogosto polnijo nestrokovne improvizacije. Z njimi nepovratno zapravljamo priložnosti za razvoj in malomarno trošimo edini življenjski prostor. 

MOK predlagajo, da se uskladi z državo in Luko Koper za čimprejšnjo izgradnjo serminske vpadnice, ki bi celoten tovorni promet preusmerila direktno z avtocestnega omrežja na severni vhod Luke Koper in s tem razbremenila ceste v naselju Bertoki in mestu Koper.

Občino oziroma župana pozivajo, naj umakne samovoljno podporo zasebnemu kapitalu in kamionskemu terminalu v GORC Sermin. Vlaga naj v nadaljnji razvoj obrtništva, namesto da mu odvzame obljubljeni prostor. Občina naj ponudi spodbude, s katerimi bomo ta prostor razvili v območje produktivnega gospodarstva, ki ustvarja dodano vrednost za vse. »Storite to zdaj, ne enkrat v prihodnje na nekem drugem kraju. Kaj bi bilo potrebno, da se vas spominjamo kot tistih, ki so na Sermin vnesli družbeno odgovoren podjetniški sektor in tudi raziskovalni sektor?«

V bilten je vključen pregled 25 let uspehov krajanov in civilnodružbenih iniciativ na področju okolja in ekologije, kar bomo povzeli v enem naslednjih prispevkov. Med »neuspehi« Bertokov in še drugih krajevnih skupnosti pa bijejo v oči vinjete za avtocesto oziroma uvedba plačljivega sistema, ki je ponovno usmeril kamione in ostali promet v številne majhne kraje. Posluha ni imel bivši dolgoletni župan in tudi sedanji ga ne kaže.


  • Deli objavo