Barbara Verdnik | 19. januar 2019

Utrinki s poti po Omanu (1. del)

Potovanje po presenetljivo sodobni arabski državi, ki jo vodi razsvetljeni absolutist

Mošeja Kabus v Muškatu

Po intenzivnem delu in razdajanju si je treba vzeti čas tudi za polnjenje celic. Potovanja in raziskovanja so kot nalašč za to. Dnevno rutino zamenjajo odkrivanje novega, odprtost za drugačno, otroška radovednost in aktiviranje vseh čutov, novih okusov, tudi razbijanja predsodkov. Glava je hvaležna in obzorja se širijo.

Oman je bil za ta namen odlična izbira. Slikovita dežela neskončnih peščenih obal, puščav, oaz in sotesk, dramatičnih prizorov, prijaznih ljudi, izjemne zgodovine in tradicije, lastne kulture in vere, vseprisotnih kamel, noči z zvezdami, toplih in ne prevročih dni.

Naj delim nekaj vtisov in zaznav iz dežele, ki je 10-krat večja od Slovenije in ima približno 4 milijone prebivalcev, od tega skoraj polovico tujcev oziroma priseljencev iz sosednjih držav: Indije, Pakistana, Bangladeša …

Razglednice iz raznolikega Muscata

Renesansa razsvetljenega absolutista

»Z željo po raznolikosti vzgojnih institucij in z željo, da ponudimo čim več priložnosti naši mladini, smo se odločili ustanoviti najkvalitetnejšo visokošolsko institucijo, s kar največ specialističnimi smermi študija, ki bo ustvarila generacijo mladih ljudi z najrazličnejšimi tehničnimi znanji, ki jih potrebuje družba.« To sem ob rojevanju novega leta 2019 prebrala v časopisu »Times of Oman« kot modrost njegovega visočanstva Sultana Kabusa (Qaboosa) bin Saida.

Sultan Kabus bin Said
Nekaj členov omanske ustave

Podobo sultana, njegove misli, predvsem pa rezultate njegove vladavine srečuješ na vsakem koraku. Z veseljem se prepustiš razblinjanju stereotipov o Arabcih in islamu, s še večjim zanimanjem iščeš sozvočje med besedami, ki se včasih zdijo celo malo socialistične ali utopistične, in realnostjo, odkrivaš zgodbo tega »razsvetljenega absolutista« in »renesanse«, kot vladanje zelo priljubljenega Kabusa označujejo v Omanu.

Leta 1970 je sultan Kabus s prestola vrgel svojega očeta, saj je bil po vrnitvi s študija v Veliki Britaniji zgrožen nad stanjem v državi. Oman je bil zaostala fevdalna država s še živim suženjstvom, zaprta pred ostalim svetom, nerazvita, skoraj brez šol, bolnišnic, prebivalci so bili brez elektrike in vode, televizija je bila prepovedana. Moška pismenost je bila omejena na branje korana, ženske so bile nepismene.

V manj kot 50 letih so razlike več kot očitne, poznavalci celo ocenjujejo, da je Evropa za tako stopnjo razvoja potrebovala 500 let.

Oman je ostal samostojna država in ne del Emiratov, kot je obstajala bojazen. Ženske so dobile volilno pravico in pravico biti izvoljene v predstavniške organe. Imajo čez 1.000 šol in ugledne univerze, osnovni gospodarski panogi kmetijstva in ribištva se pridružuje pospešen razvoj turizma in industrije, prebivalci tako najdejo raznovrstne zaposlitve doma. Infrastruktura je urejena, sodobne, celo razkošne cestne povezave so odprle in povezale celotno državo. Za razliko od sosedov, v Omanu etnične skupine in priseljenci živijo v slogi in brez nasilja, dobre odnose imajo s sosednjimi državami. Leta 2011 so bili tudi v Omanu protesti oziroma neke vrste arabska pomlad, ko so zahtevali več delovnih mest in manj korupcije. Odziv je bil hiter, menda so zamenjali kar dve tretjini ministrov, povečali pomoč nezaposlenim in pripravili načrt novega zaposlovanja.

Maketa Kabusove univerze, na kateri študira več kot 15.000 študentov, od tega približno polovica žensk. Šolanje je na vseh stopnjah brezplačno.

Verjetno je logično vprašanje, kaj so bili viri tega hitrega razvoja. No, tudi Oman ima nekaj nafte in prihodki od prodaje so bili namenjeni dvigu kakovosti bivanja prebivalstva, kar državo in njenega voditelja spet močno razlikuje od bogatih naftnih dežel arabskega polotoka.

Vse to se seveda še kako odraža na vzdušju v državi, na izjemnem občutku varnosti in gostoljubja. Hkrati pa spodbuja, da tujci spoštujemo njihove norme in kulturo, na katero prijazno opozarjajo.

Mesto brez vertikal

Mednarodno letališče Muškat (Muscat) v Omanu je v letu 2018 osvojilo prestižni naslov Novo letališče leta. Iz njega v zelo razpotegnjeno ali iz več krajev sestavljeno mesto, v katerem živi skoraj 1,5 milijona prebivalcev, pelje sodobna in široka avtocesta s tremi voznimi pasovi v vsako smer. Za razliko od Dubaja, Dohe, Abu Dabija pa preseneti predvsem – ni vertikal. Veliko je novogradenj, med katerimi izstopata nova velika mošeja Kabus in čudovita opera, a brez nebotičnikov; najvišje stavbe segajo tja do osem ali devet nadstropij visoko.

Drugače pa je Muškat eno najstarejših mest na Bližnjem Vzhodu in temu primerno polno različnih zanimivosti in doživetij, prave mešanice tradicije in sodobnosti. V njem peš bolj malo opraviš, zato je dobro imeti avto. Čeprav večina vozi velike štirikolesnike, lahko pot po Omanu, razen puščave in gora, opraviš z navadnim vozilom.

Naj zgodbo mesta pripovedujejo fotografije iz barvitega suka (bazar), ki se začne polniti šele po 10. uri zjutraj; sodobne ribarnice, kjer je zanimiva ločitev med prodajo rib in čiščenjem; nove mošeje, opere in hotela, za katerega vodič pravi »must see«; pogled iz restavracije z omansko hrano (niso prav pogoste) in krasnim pogledom na marino v Muttrahu, kjer je seveda zasidrana jahta sultanove družine, ki je menda tretja največja na svetu.

V Muškatu srečaš tudi največ turistov, saj tja prihajajo velike potniške ladje, medtem ko si na potovanju v druge kraje včasih čisto sam. Zelo dragoceno.

Mošeja v Muškatu