Usposobljenost mladih kmetov za razmere na trgu

Glede na demografsko strukturo gospodarjev kmetij lahko ugotovimo, da mladih kmetov v Sloveniji primanjkuje. Na odročnejših območjih podeželja je gostota poselitve veliko nižja, zato je ta pojav še toliko bolj izrazit. To je nazorno prikazano na primeru Mestne občine Koper (v nadaljevanju: MOK), kjer z oddaljenostjo od urbanih območij gostota poselitve pada (Slika 1). 

Starostna struktura prebivalstva je na bolj odročnih območjih v prid starejši populaciji. Hkrati pa je zanimivo, da se najbolj pomlajeno prebivalstvo v MOK nahaja na območju od Sv. Antona do Laborja (Slika 2). Indeks staranja namreč prikazuje razmerje med prebivalci, starimi 65 ali več let, in prebivalci, mlajšimi od 15 let. Indeks staranja 101 pomeni, da na 100 mladih oseb (mlajših od 15 let) prebiva 101 starejša oseba (starejša od 64 let).

Če pa se zazremo v prihodnost, je potrebno poudariti, da so mladi kmetje tudi prevzemniki kmetij in hkrati podjetniki, ki s svojim znanjem, izkušnjami in vztrajnostjo ohranjajo privlačnost in kulturno krajino podeželja Slovenije.

Kot kažejo prvi rezultati analize, so področja želenega dodatnega usposabljanja mladih kmetov ravno trženje, področja varne hrane, veterine, zaščite živali in varstva rastlin, podjetništvo ter okoljevarstveni vidiki kmetovanja. 

Veliko priložnosti na kmetijah predstavljajo dopolnilne dejavnosti. Analiza kaže, da je največja zastopanost dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, kjer so aktivni mladi kmetje, na področjih prodaje kmetijskih pridelkov in izdelkov ter predelave primarnih kmetijskih pridelkov, nato sledijo storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo in opremo ter ročna dela. Šele nato je na vrsti turizem na kmetijah. Sklepamo lahko, da imajo naštete dopolnilne dejavnosti na kmetijah še veliko potenciala za razvoj in ustvarjanje dodane vrednosti storitev na kmetijah.

Po drugi strani pa so glavne proizvodne storitve kmetij anketiranih mladih kmetov v Sloveniji govedoreja, poljedelstvo, sadjarstvo, vrtnarstvo, travništvo in nato vinogradništvo.

Motivi mladih za delo na kmetiji

Mladi se za delo na kmetiji odločajo zaradi družinske tradicije, pripadnosti zemlji, veselja do kmetijstva, do dela z živalmi in do ohranjanja kulturne krajine. Odraščanje na kmetiji in v podeželskem okolju pogosto zaznamuje mlade, da vidijo v kmetijstvu izzive, ki jih vlečejo naprej. Če pri tem najdejo somišljenika-partnerja, ki razmišlja podobno, se zdi odločitev in kasnejše sprejemanje takšne življenjske poti večini anketirancev precej samoumevno.

Navajamo značilno izjavo mladega prevzemnika kmetije: »Odločitev, da sodelujem na družinski kmetiji, da z znanjem in delom prispevam k njeni rasti in razvoju, je tesno povezana z mojimi vrednotami, osebnostnimi značilnostmi in znanjem. Verjamem, da so znanje, integriteta in skrb za okolje zelo pomembne vrednote. Z delom na kmetiji jih lahko posameznik zares živi in deluje v skladu z njimi. Z uporabo znanja lahko pridela varno in zdravo hrano, ob tem pa ne pušča večjih posledic okolju. Delo v naravi in za naravo je zelo raznoliko in zahteva veliko znanja, dela z ljudmi in učenja. Fascinirajo me rastline in njihovo delovanje. Poleg tega je v kmetijstvu še veliko neizkoriščenih potencialov -tako poslovnih kakor tudi priložnosti za osebno rast. Menim, da za katerokoli delo se posameznik odloči, je odločitev močno povezana s posameznikovimi življenjskimi vrednotami. In ravno to so motivi za odločitev za delo na kmetiji.«

Besedilo je del izsledkov Analize stanja in prilagoditev usposobljenosti mladih kmetov na razmere na trgu. Naročnik analize je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije. Analiza je bila predstavljena 4. junija 2019 na strokovnem srečanju v Kubedu, s katerega smo že objavili prispevek podžupanje za kmetijstvo Olge Franca, tu pa dodajamo še nekaj fotografij.

Dr. Stane Kavčič (levo) in Dean Starc (desno) med predstavitvijo analize

Mag. Janez Topolšek med predstavitvijo analize

Dr. Stane Kavčič v pogovoru s podžupanjo za kmetijstvo Olgo Franca

Janez Topolšek v pogovoru z zagnano mlado oljarko in vinarko

Srečanja se je udeležila tudi članica sveta KS Črni Kal, Ingrid Cunja Kocbek

Olga Franca v pogovoru z mladima kmetovalcema Urbanom Posedijem in Sonjo Kocjančič Posedi

Srečanje je bilo v prostorih turistične kmetije Jakomin v Kubedu