Tematske poti - javna vprašanja

Kažipot kolesarskih, konjeniških poti in pešpoti iz projekta REVITAS I (2012). Foto: Vinko Zupančič

Bil je prijeten, že skoraj topel pomladni večer, ko sem se 16. marca letos kot predstavnik društva Sv. Kvirik Sočerga udeležil občnega zbora Obalnega planinskega društva Koper (OPD). Tu sem lahko končno javno izrekel priznanje predsedniku Aldu Zubinu za vsa prizadevanja, ki jih je vložil v naše društvo na področju tematskih poti in njihove uporabe. In s tematskimi potmi ima Obalno planinsko društvo, ki bo naslednje leto slavilo 70-letnico ustanovitve, letos pa 61-letnico izgradnje priljubljene Tumove koče na Slavniku, zelo dolgo tradicijo. Že desetletja vzorno markira planinske poti, skrbi tudi za del Slovenske planinske transverzale, ki se zaključi v Ankaranu, ter za del Evropskih pešpoti E6 in E12, ki préčita območje Slovenske Istre. Zagotovo OPD razume svoje poslanstvo širše kot le vzdrževanje svojega deleža planinskih poti. Tako vzdržujejo tudi druge tematske poti, saj znajo primerno vrednotiti njihovo bogastvo, pobud od drugod pa ni zaznati. Čeprav niso tarnali, ni bilo prijetno slišati, ko so na letnem občnem zboru povedali, kako s težavo pridejo do kakršnegakoli denarja za vzdrževanje tematskih poti. Zato bom v tem sestavku potarnal in tudi kaj povprašal jaz.

Pomen tematskih poti

Strokovnjaki s področja turizma so si edini v vrednotenju pomena tematskih poti in tematsko pripravljenih itinerarijev (načrtov poti ali potovanj) pri zadovoljevanju potreb sodobnega turista. Tematsko pripravljeni itinerariji so v prvi vrsti v pomoč turistom pri načrtovanju, kako bodo spoznavali in kako doživeli določeno destinacijo. 

Visoko jih vrednotijo zlasti neodvisni, individualni turisti. Na drugi strani jim pomembno vlogo pripisujejo tudi upravljavci turističnih destinacij, saj predstavljajo primerno orodje uravnoteženja ponudbe in povpraševanja. Preko tematsko pripravljenih itinerarijev upravljavec območja kot turistične destinacije izbere, interpretira in promovira tiste elemente identitete destinacije, ki mu omogočajo ustrezno tržno pozicioniranje, privabljanje ustreznih tržnih segmentov in zagotavljanje trajnostnega turističnega razvoja, ki bo prinašal korist ponudnikom, lokalnemu prebivalstvu, obiskovalcem in okolju (UPI Turistica, TEMPO).

Tematske poti povezujejo krajinske in regionalne zanimivosti z namenom, da privabijo potencialne obiskovalce (turiste). Istočasno pa povezujejo posamezne udeležence kot so občine, društva, organizacije in podjetja z različnih področij,od kmetijstva, kulture, športa, pa do najrazličnejših oblik turizma, kar vse vodi k celovitosti in večji uspešnosti ponudbe. Izbrana tema za tematsko pot naj bi zajela celo paleto značilnosti določene regije in na ta način olajšala trženje (Mielke, 2000 v Meyer–Cech, K., 2005). 

Tematske poti so večinoma zgrajene/vzpostavljene na manj razvitih podeželskih področjih, kjer naj bi imele pozitiven ekonomski učinek. So kot žile dovodnice, ki usmerjajo in privabljajo obiskovalce, z njimi pa je treba ravnati kot s premoženjem, ki ga načrtno izkoriščamo. Običajno morajo to celoto povezovati vsaj osnovna skupna prizadevanja, ki se zrcalijo v upravljanju s tematskimi potmi. In kar je še pomembneje, za prizadevanji bi morala stati uveljavljena in z viri podprta institucija.

Investicije v tematske poti je treba upravičiti z njihovo nadaljnjo uporabo, vzdrževanjem in trženjem.

Vključevanje tematskih poti v slovensko podeželje ima lahko pomembno vlogo pri njegovem razvoju, saj povezuje in vzpostavlja javno zasebna partnerstva. Investicije v tematske poti, ki se gibljejo okvirno med 40 in 60 tisoč evri za postavitev učnih (interpretacijskih) poti in preko 300 tisoč evrov za daljše tematske poti z novo infrastrukturo, je treba upravičiti z njihovo nadaljnjo uporabo, vzdrževanjem in trženjem (Kaličanin, Prah, 2013).

Kaj smo že vložili v tematske poti v Mestni občini Koper

V času po osamosvojitvi je nekako povsod obveljala praksa, da v tematske poti investiramo prek projektov, domačih in mednarodnih, npr. PHARE, CLLD in čezmejnih slovensko-italijanskih, slovensko-hrvaških in drugih. Nosilec projekta in partnerske organizacije morajo praviloma sofinancirati najmanj 20 % vrednosti projekta ter (tudi do dve leti) zalagati sredstva do končnega poplačila. Sicer je mogoče pri nosilcih projektov ali pri upravljavcih programov v Sloveniji (to so praviloma ministrstva ali državne agencije) dobiti podatke o vrednosti posamičnega projekta, toda s tem še ne bi pridobili podatka, koliko denarja v okviru določenega projekta je šlo neposredno za tematsko pot ali poti. 

Mestna občina Koper načrtno skrbi za razvoj tematskih poti na svojem območju vsaj od leta 1997. Oglejmo si pregled projektov, ki sem jih uspel izbrskati iz javnih virov podatkov in informacij sodelujočih partnerjev, ki so se ali se še ukvarjajo z razvojem tematskih poti na področju MOK. V oklepaju vedno navajam vodilnega partnerja projekta ali tistega, ki je pokrival področje MO Koper, ter obdobje izvajanja projekta.

1. K projektom revitalizacije in izgradnje turističnih in rekreacijskih poti v Slovenski Istri je MO Koper pristopila že v letih 1997/98, ko je intenzivno delala v okviru treh obalnih občin (s koordinatorstvom občine Koper) na projektih Phare CBC s pomočjo zunanjih sodelavcev in inštitucij ter ministrstev.
2. V projektu Po poteh dediščine brez meja (Regionalni razvojni center Koper, 2003-2004), ki je bil del programa Phare čezmejnega sodelovanja Slovenija/Italija 2001, Sklada za male projekte, je šlo za oblikovanje regionalne mreže naravnih in kulturnih znamenitosti. 
3. Projekt Tematske poti Slovenske Istre (Regionalni razvojni center Koper, 2005-2006) iz javnega razpisa INTERREG IIIA Slovenija – Italija 2000-2006 je prispeval oblikovanje dodatnih tematskih poti skupnega čezmejnega območja.
4. Čezmejni projekt Parenzana (Porečanka) – pot zdravja in prijateljstva (MOK, 2006- 2008). Glavni cilji projekta so bili revitalizacija nekdanje železniške proge Parenzane-Porečanke, integrirana turistična ponudba in dolgoročno čezmejno sodelovanje.
5. Projekt TEMPO (Turistica, 2006-2007). Program pobude Skupnosti INTERREG IIIA Slovenija-Italija iz let 2000-2006. Fakulteta je izdelala Strateške smernice trženja tematskih turističnih poti čezmejnega območja Slovenije in FJK, Studio LAN pa projektno nalogo Izvedba definiranja tematskih poti in postavitve kriterijev za ponudnike na območju obalno-kraške statistične regije.
6. PARENZANA (Porečanka) II – Ponovna oživitev poti zdravja in prijateljstva (MOK, 2009) je nadaljevanje projekta v okviru programa IPA CBC SI-HR 2007-2013.
7. Projekt Tematske poti po Slovenski Istri (MOK, 2011) v okviru javnega razpisa LAS Istre je prinesel tudi spletno aplikacijo Poti Slovenske Istre, ki je dosegljiva na spletni strani portoroz.si in etana.si/traven. 
8. REVITAS I (MOK v partnerstvu z Izolo in Piranom, 2011-2012). Označevanje niza konjeniških in kolesarskih poti ter pešpoti po Slovenski Istri (značilne rumene tablice na podeželju) v okviru Operativnega programa IPA Slovenija-Hrvaška 2007-2013 .
9. Svečano odprtje Evropske pešpoti E12 (Obalno planinsko društvo, 2012), ki gre skozi Italijo, prečka Slovenijo od Škofij do Sečovelj in se nadaljuje na Hrvaško. Naložbo vanjo in vzdrževanje je prevzelo Obalno planinsko društvo Koper.
10. BICY – Centralna Evropa (RRC Koper, 2012), iz razpisa Evropskega regionalnega razvojnega sklada. Na območju Mestne občine Koper so se poleg izdelave strategije, plana in metodologije trajnostne kolesarske mobilnosti v občini sredstva uporabila za pripravo tehnične dokumentacije za gradnjo nekaj novih odsekov kolesarskih poti ter za izobraževanje kolesarskih turističnih vodnikov v regiji.
11. Inter Bike (RRC Koper, 2012-2015). Strateški projekt Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 s področja trajnostne mobilnosti. Nastal je nov turistični produkt, čezmejna kolesarska povezava Adriabike. 
12. Parenzana Magic (MOK, 2014-2015). Zaradi odličnih rezultatov predhodnih dveh projektov in pomena Parenzane-Porečanke kot žile utripalnice turizma v severozahodni Istri, je bila nekdanja železnica ponovno prijavljena na Operativni program IPA Slovenija-Hrvaška 2007-2013.
13. PUT-UP Istre (MOK, 2015-2016) iz Operativnega programa IPA Slovenija-Hrvaška 2007-2013 s pripravo predloga posebnih usmeritev za prometne vsebine v MOK, ki vključuje tudi hojo in kolesarjenje.
14. Ažuriranje stanja kolesarskih poti v Slovenski Istri, njihovo talno označevanje v naravi in izdelava prospekta (Kolesarsko društvo Raketa, 2016). Med naročniki je bil tudi MOK.
15. Na javnem razpisu Programa sodelovanja INTERREG V-A Italija-Slovenija 2014-2020, objavljenem leta 2016, je bil na tematskem področju nizkoogljičnih strategij odobren projekt INTER BIKE II – Vzpostavljanje multimodalnih povezav ob kolesarski trasi Adriabike.

Impresiven spisek, kajne? Toda presenetljiv obseg aktivnosti in naložb v zadnjih dvajsetih letih nikakor ni privedel do nove kakovostne ravni na področju tematskih poti, kar je žalostno in skrb zbujajoče. Očitno torej ni bilo turistične strategije, ne celostnega razvoja tega segmenta turistične infrastrukture. In ker gredo stvari svojo pot, imamo tudi danes neurejene razmere v več pogledih: ni strategije in politike tematskih poti, ni njihovega sistematičnega vzdrževanja (če odmislim požrtvovalne napore OPD), ni učinkovite izrabe tematskih poti in ni javnega - bojim pa se, da tudi ne strokovnega - razumevanja bogastva, ki ga prinašajo tematske poti. Če bo šlo tako naprej, bomo na terenu dobili le zmedeno pobarvanko raznih oznak, simbolov, tablic in kažipotov, ki bo zgovorno pričala o naši (ne)razumnosti.

Dejstva

• Ocenjujem, da je bilo v tematske poti na področju Mestne občine Koper v zadnjih dvajsetih letih neposredno vloženo milijon in več evrov (in nekajkrat večja vsota za mehke vsebine - stroške nematerialnih naložb), mnogo (nikjer ovrednotenega) prostovoljskega delain veliko organizacijskih naporov.
• Tematske poti Slovenske Istre so po navedbah Obalnega planinskega društva dolge 260 km. 
• Na večjem delu občine je to edina razpoložljiva turistična infrastruktura.
• V letu 2017 je za njihovo vzdrževanje na področju Mestne občine Koper prejelo Obalno planinsko društvo 13.000 EUR ter še 8.000 za nova dela na poti Parenzana-Porečanka.
• Občina Piran je na primer že sistemsko uredila vzdrževanje tematskih poti.

Ocenjujem, da se za naložbe velikostnega razreda milijon evrov namenja kvečjemu 2% za vzdrževanje, in to ob naravnih danostih, ki lahko določeno pot v naravi v desetih letih povsem uničijo. Prosim, prepričajte me v nasprotno.

Izvajalci projektov s sofinanciranjem EU so dolžni še pet let po izvedbi skrbeti za rezultate projektov. Pri tematskih poteh bi to moralo pomeniti na primer tudi preprečevanje zaraščanja, kjer do tega naravno prihaja.

Še bolj problematično pa je, da lokalna skupnost po poteku pogodbene obveznosti petih let dokazovanja rezultatov, za kakršnekoli pridobitve sploh ne skrbi. Od kopice nacionalnih in mednarodnih projektov na temo razvoja turizma v Istri, ki so bili izvedeni v zadnjih desetih, petnajstih letih, se na primer v virih za pripravo turistične strategije Mestne občine Koper ne pojavlja niti eden. Hm, mar to pomeni, da so se na področju mestne občine Koper izvajali slabi projekti?

Zato javno sprašujem:

• Koliko sredstev je MOK v zadnjih petih letih namenila za vzdrževanje (ne za razvoj) bogastva tematskih poti in koliko bo v tekočem letu 2018?
• Kdo izmed organov MOK vodi politiko in strategijo razvoja tematskih poti? 
• Kje je poslovni načrt za izkoriščanje bogastva tematskih poti v tako izrazito podjetniško naravnani občini Koper?
• Zakaj za tematske poti na področju MOK ni sistemske rešitve in financiranja njihovega vzdrževanja?

Vprašanja je Občinskemu svetu MO Koper posredovala svetnica Olga Franca.

Viri:

Brezovec, Aleksandra (2007). TEMPO, Strateške smernice trženja tematskih turističnih poti čezmejnega območja Slovenije in FJK. Portorož. Turistica.

Kaličanin, Nina, Prah, Jože (2013) Trženje tematskih poti v Sloveniji. V: Zbornik referatov. 2. znanstvena konferenca z mednarodno udeležbo »Znanje in izkušnje za nove podjetniške priložnosti«. 24. in 25. april 2013, Biotehnični center Naklo.

Studio LAN. Projektna naloga Izvedba definiranja tematskih poti in postavitve kriterijev za ponudnike na območju obalno-kraške statistične regije ter izvedba ažuriranja trženjskega spleta in načrta oz. vključitve dodatnih tematskih poti v sklopu projekta lokalna turistična ponudba in tematske poti. Koper, november 2005.