- Skupaj - Gibanje aktivnih občanov mestne občine Koper
- O gibanju
- Kontaktiraj nas
- Volitve 2018
Z obsežnim vprašalnikom smo preverjali stališča ter obljube županskih kandidatov in kandidatke v Mestni občini Koper. Objavljamo tudi odgovore dveh strank, ki sta pred lokalnimi volitvami izrekli podporo enemu od kandidatov - dosedanjemu županu. Tu so odgovori stranke Svoboda. (Vse fotografije so z njihove spletne strani in FB profila.)
1. Ali menite, da MOK potrebuje interdisciplinarno opredeljeno razvojno strategijo s čim širšo podporo političnih deležnikov in občanov za obdobje naslednjih 10 do 15 let?
Nedvomno, z razvojno strategijo bi bilo mogoče učinkovito podpreti občinski prostorski načrt in dati solidno osnovo za sektorske strategije. S pridom bi bilo mogoče izrabiti obstoječi Regionalni razvojni program obalno-kraške regije za obdobje 2021 – 2027 iz maja 2022.
2. Če da, katerih pet usmeritev razvoja, rangiranih po družbeno ekonomski prioriteti, je za vas najbolj pomembnih?
1. Vodna varnost za občane skupaj s prometno in ostalo komunalno ureditvijo občine
2. Celosten gospodarski razvoj na podlagi otipljivih konkurenčnih prednosti in podpora podjetništvu
3. Razvoj podeželskih središč za revitalizacijo podeželja
4. Prehranska samooskrba
5. Kakovostne javne storitve, prijazne do najranljivejših skupin
3. Ali lahko Občinski prostorski načrt (prostorski tehnični dokument/akt) nadomesti vizijo razvoja? Ali pa menite, da Mestna občina Koper potrebuje celovito dolgoročno razvojno vizijo in jo bo v tem mandatu dobila? Kako jo bo naknadno implementirala v OPN?
Ne more jo nadomestiti, more jo edino učinkovito podpreti. Prvi predlog OPN-ja je miroval na določenih in v mestnem svetu sprejetih strateških izhodiščih, ki se v javni razpravi niso ravno izkazala ali pa je bila njihova implementacija pomanjkljiva. Vsekakor bo potrebno pritegniti in aktivirati potencial občanov in drugih lokalnih deležnikov, kot so krajevne skupnosti, v pripravi OPN.
Prizadevali si bomo za pripravo kakovostnega strateškega dokumenta, ki bo moral odgovoriti na razvojna vprašanja občine, vizijo razvoja in strategijo njenega uresničevanja, ki bo v polni meri angažiral predvsem občane in lokalne deležnike.
Po najnovejših rokih bo treba OPN sprejeti do leta 2024. Časa je premalo za pripravo zahtevnega strateškega dokumenta, na katerem bi potem slonel OPN. Časovno bi se postopki v zaporedju težko izšli. Ena od rešitev je sočasnost obeh procesov pri čemer bi bilo treba vso pozornost posvetiti obstoječim Strateškim izhodiščem za pripravo OPN, jih dopolniti na podlagi izkušenj iz prvega kroga priprave OPN ter jim dodati kakovostne elemente vizije. Naslednji krog sprejemanja OPN-ja bi se moral držati vodila: narediti dobro v prvo. Je morda ceneno, vendar je dejstvo, da se s časom stvari spreminjajo in prioritete tudi. Moramo dopustiti možnost vsaj minimalne fleksibilnosti.
4. Je družbeno ekonomski razvoj podrejen načrtovanju prostora (OPN) ali velja obratno?
Družbeno ekonomski razvoj je nadrejen načrtovanju prostora.
5. Ali boste trošili občinska sredstva za piar, izdajo občinskega glasila, e-portala in FB profila za lastno promocijo, tudi v predvolilne namene, ali pa boste transparentno obveščali občane o raznolikih potrebah, problemih in dosežkih občine?
Gibanje Svoboda je nova stranka, ki se prvič pojavlja na lokalnih volitvah, zato nimamo in ne želimo omenjenih možnosti za lastno promocijo in predvolilna dogajanja. Podpiramo stališče, da so vsa javna komunikacijska sredstva v službi nepristranskega obveščanja občanov.
6. Kaj boste storili za večjo transparentnost delovanja občine?
V programu gibanja Svoboda je vzpostavitev podpornega centra za pomoč občanom, ki bo namenjen svetovanju pri pridobivanju gradbenega dovoljenja, urejanju lastniških razmerij, kjer občina nastopa kot solastnica, zbiranju predlogov za spremembe obstoječih prostorskih in drugih aktov in ki bo podporna točka za vse izzive s katerimi se srečujejo občani. Podporni center bomo nadgradili z digitalizacijo ključnih procesov in javnih storitev, s ciljem, da Mestna občina Koper postane ponovno vodillna občina v Sloveniji na področju digitalnih storitev za občane.
1. Katera je po vašem mnenju temeljna celica lokalne samouprave: občina ali krajevna skupnost?
Osnovne enote lokalne samouprave so po zakonski opredelitvi občine in mestne občine. Te se lahko med seboj povezujejo, da bi čim smotrneje uporabile svoje finančne, kadrovske in organizacijske vire. Ustanavljajo zveze, skupne organe in organe skupne občinske uprave, sklade, javne zavode, javna podjetja in ustanove ter združujejo sredstva. Vsekakor pa je pomembna celica za stik z občani tudi krajevna skupnost, ki je prvi glas občine v posamezni skupnosti. Ta mora zelo dobro poznati situacijo na terenu, prisluhniti potrebam in željam krajanov. Na primeren način jih je potrebno smiselno rangirati in nasloviti na občino in delati z občino.
2. Kako boste prisluhnili potrebam in usklajevali interese mestnih, primestnih in zalednih KS?
Vsekakor bomo prisluhnili potrebam in interesom mestnih, primestnih in zalednih KS. Predvsem zadnji dve imata drugačne potrebe od mestnih, zato je potrebno s predvideno reorganizacijo vzpostavili pretok informacij ter poskušati javne storitve čimbolj približati novemu načinu življenja občanov.
3. Po zadnji reorganizaciji občinske uprave ni več samostojne službe ali urada za krajevne skupnosti, to področje je združeno v Službo za občinski svet in krajevne skupnosti, ena sekretarka pa je ob tem zadolžena še za Nadzorni odbor (NO) MOK. Ali se vam zdi taka organizacija primerna in zadostna podpora krajevnim skupnostim?
V našem programu je predvidena tudi reorganizacija na tem področju.
4. Boste reorganizirali občinsko upravo za večjo pravno, upravno in tehnično-ekonomsko podporo delovanja KS?
Občinska uprava bo reorganizirana na način, da bo omogočala večjo podporo krajevnim skupnostim.
5. Ali boste poskrbeli, da bodo poročila NO uvrščena na dnevni red sej občinskega sveta v skladu z 32. členom ZLS, upoštevali priporočila iz posamičnih poročil ter o tem poročali občinskemu svetu?
Spoštovali bomo določila 32. člena ZLS.
6. Na podlagi katerih meril boste predlagali člane nadzornih odborov javnih ustanov?
Člani nadzornih odborov bodo imenovani na podlagi strokovnih znanj imenovanega.
7. Ali menite, da bi bilo primerno, da so, ob prvenstvenem upoštevanju strokovnosti in kompetenc, vsaj trije od sedmih članov NO iz vrst opozicije?
Korektno bi bilo vključevati člane NO iz vrst opozicije, seveda ob upoštevanju, da imajo ti ustrezno strokovno znanje.
8. V temeljnih občinskih aktih je določena okvirna sestava delovnih teles občinskega sveta. Za kakšno konkretno sestavo delovnih teles občinskega sveta se boste zavzemali v tistem delu, ki ni vnaprej določen? (67. člen občinskega statuta namreč predvideva, da je med člani delovnih teles vsaj polovica članov občinskega sveta ter do polovice občanov, ki niso člani občinskega sveta. V kakšnem obsegu in na podlagi katerih meril boste predlagali druge občane?)
Pri sestavi delovnih teles bomo upoštevali predvsem znanja in strokovno usposobljenost posameznega člana in vodje.
9. Koliko podžupanov in svetovalcev nameravate imeti oziroma podpreti? Za katera področja? Koliko članov naj šteje kabinet župana?
Po zakonu podžupane imenuje župan, običajno iz list ali strank s katerimi tvori občinski svet koalicijo. Koliko podžupanov in za kakšna področja bodo ti imenovani, bo znano po rezultatih na volitvah ter predvideni reorganizaciji dela v kabinetu župana. Takrat bo znano tudi število članov kabineta.
10. Ali se zavzemate za javno obravnavo občinskega proračuna z zbiranjem pripomb in predlogov, ki bi lahko pomenila dejansko participacijo v lokalni samoupravi ter pripomogla k večji transparentnosti dela župana, občinskega sveta in občinske uprave?
Občinski svet je po zakonu najvišji organ odločanja in pristojen za sprejemanje vseh odločitev, ki jih zatem izvaja občina. Organizacija dela je torej predvidena na način, kot ga predvideva zakonodaja in sicer tako, da se ponovno vzpostavi sistem aktivnega odločanja občinskega sveta, o vseh zadevah, ki jih delovna telesa pripravijo ter ta postane organ oblikovanja strategij za razvoj občine, občina pa njihov izvrševalec.
1. Katere so po vašem mnenju temeljne pomanjkljivosti javno predstavljenega osnutka OPN?
2. Ali menite, da je pravilna prostorska usmeritev osnutka OPN, ki zmanjšuje dosedanje pozidljive površine v zalednih KS na račun velikih posegov na kmetijska območja v Bertokih (Pradah, Škofijah, Dekanih…)? Če je odgovor da, prosimo, da ga utemeljite.
NE
3. Kako komentirate usmeritev osnutka OPN v izgradnjo 10.000 novih stanovanjskih enot ob aktualnih demografskih in gospodarskih podatkih?
Pretirane ambicije, ki lahko po nepotrebnem podpirajo procese turistifikacije in dušijo občutljiv obalni prostor. Mnenja smo, da mora občina sočasno napeti vse moči, da privede do izrabe nevzdrževanih jeder v naseljih.
4. Ali menite, da bi moral imeti OPN kot obvezno prilogo tudi elaborat ekonomike?
Ne, OPN se ukvarja s prostorskim razvojem kot »izvedbeni akt« širše zasnovanega družbeno ekonomskega razvoja, slednji v kateremkoli dokumentu že.
5. Kakšno naj bo razmerje med nalogami in prioritetami prostorskega načrtovanja, ki so namenjene in usmerjene v dobrobit prebivalcem in skupnostnim, torej netržnim potrebam na eni strani ter tistim, ki so namenjene gospodarskim / tržnim subjektom?
V pogojih delitvene ekonomije je omenjena meja čedalje bolj zabrisana. Prizadevali si bomo za spodbujanje podjetniške aktivnosti prebivalstva, tudi tehnološkega parka in obrtnih con, pa za razvoj Luke Koper v okviru državnega prostorskega načrta. Na področju turizma je pomembno merilo presoja nosilne zmogljivosti turizma na področju občine. Menimo, da imajo prebivalci in skupnosti že danes zadosti prostorskih možnosti, kar pa se ne nanaša na ambicije OPN-ja v Bertokih in Pradah. Denimo, gostota poselitve mestnega področja Kopra je danes trikrat manjša od Trsta.
6. Kakšna je sedanja in kakšna naj bo v bodoče vloga podeželskih naselij? Kateri so po vašem mnenju glavni problemi prometa v MOK, vezani na lokalne povezave, na tranzitni potniški in tovorni promet, regijski, državni, čezmejni?
Številna podeželska naselja še danes ne dosegajo niti polovice številčnega stanja npr. po vojni, nekatera še vedno umirajo. Zagovarjamo obstoječo zgodovinsko poselitveno mrežo in njen razvoj, kot nasprotje megapolisu Kopra. Slednje pomeni tudi zagotavljanje vseh osnovnih in dodatnih javnih storitev v pahljači naselij v občini, pa tudi razvoj zasebnih storitvenih dejavnosti. Vsak občan bi moral imeti na razpolago večino javnih storitev na 10-15 minutni razdalji od doma z avtom.
7. Kakšno je vaše stališče o stanju in razvojnih potrebah javnega potniškega prometa in katere konkretne predloge imate?
Naj se uresničuje sprejeta prometna strategija MOK s tem, da je treba resno razmisliti, kako tovrstne storitve okrepiti v zaledju, kar prometna strategija zanemarja.
8. Na kakšen način si boste prizadevali, da bodo v vašem mandatu ukinjene vinjete na hitri cesti?
Glede na predstavnike, ki jih imamo v tem mandatu v vladi smo v projekt umestili prizadevanja za razvinjetenja dela hitre ceste uvrstili v naš program.
9. Kako bo zagotovljeno, da bodo že sprejeti projekti participativnega proračuna usklajeni s celovito zasnovo razvoja, namembnosti in oblikovanja prostora?
Menimo, da pol milijona evrov letno ne daje kakšnega pretiranega zagotovila v smeri katerekoli celovitosti. Menimo, da naj participativni proračun ostane tam, kjer je, da zadosti zelo bližnjim potrebam občanov, ki se jih iz mestne stavbe ne vidi. Hkrati pa se poraja razmislek ali lokalna samouprava v zadostni meri uveljavlja krajevne skupnosti in razvija njihov pomen. Predvsem je potrebno zagotoviti tekmovanje med projekti znotraj KS in ne tekmovanje med krajevnimi skupnostmi oz območji. Zaradi varovalke bi bilo smotrno KS vsaj zaprositi za mnenje pri 6 predlaganih projektih, da se stvari lažje načrtuje. Participativnega proračuna se ne sme razumeti kot nezaupnico delu sveta KS, pač pa kot pomoč in nadgradnjo celovitejšega načrtovanja.
1. Kako boste kadrovali v občinskih podjetjih in zavodih, njihovih nadzornih svetih in občinski upravi: po kriteriju kompetentnosti in strokovnosti ali po strankarski pripadnosti?
Opozarjali bomo na kompetentno in odgovorno upravljanje javnih zavodov in javnih podjetij v lasti Mestne občine Koper. Odgovorno vodenje pripomore h kakovostnejšim, raznolikim in cenejšim javnim storitvam. Prizadevali si bomo za združevanje podpornih služb javnih zavodov, zato da se več javnih sredstev nameni vsebinam in manj administraciji. Vzpostavili bomo odgovorno in transparentno vodenje. Nobena funkcija ne sme biti samoumevna, zanjo se je potrebno boriti in izkazati z dobrimi rezultati, strokovnostjo in znanjem.
2. Ali menite, da Zdravstveni dom Koper potrebuje strategijo razvoja zdravstva na primarni ravni za naslednjih 10 let?
DA, kot jo potrebuje država na nacionalni ravni, jo potrebuje občina na lokalni ravni. Vsaka organizacija za učinkovito delo potrebuje načrtovanje in določitev strateških in kratkoročnih ciljev. Pomembno je, da ima vizijo in začrtano pot ter določi časovnico in prioritete.
3. Ali menite, da bo pereč položaj primarnega zdravstva v občini zaradi kadrovske podhranjenosti javnega zdravstvenega zavoda v občini rešila zgolj novogradnja novega zdravstvenega centra?
Seveda, da ne. Menimo, da gre za večplastni problem, ki ga je potrebno reševati sočasno in strateško na različnih nivojih. Zato so nujne spremembe na področju upravljanja in financiranja zdravstvene dejavnosti na primarni ravni, zagotavljanja kadrovskih virov na vseh nivojih zdravstva in ustreznih delovnih pogojev, digitalizacije ter raziskovalne dejavnosti. Prav tako je potrebno spremeniti izobraževalno politiko.
4. Ali menite, da je potrebno koprsko zdravstvo centralizirati v mestu ali pa ga približati prebivalcem z ambulantami v večjih krajevnih skupnostih?
Z učinkovito socialno politiko, dobrimi življenjskimi pogoji, kakovostno primarno in sekundarno zdravstveno oskrbo lahko zagotovimo enake izhodiščne možnosti za kvalitetno življenje vseh generacij. Prizadevali si bomo za nadgradnjo primarnega zdravstva z vzpostavitvijo moderne zdravstvene infrastrukture v novem zdravstvenem centru, ki bo na enem mestu združeval zdravstvene dejavnosti občine, ki so danes na voljo v dotrajanih objektih s slabo dostopnostjo. Prizadevali si bomo za nadgradnjo zdravstvene oskrbe občanov tudi z novimi programi, kot so negovalne bolnišnice ter raznolikimi preventivnimi zdravstvenimi programi. Pomembna bo tudi sinergija s Splošno Bolnišnico Izola in bolnišnico Valdoltro. Prizadevali si bomo privabiti kakovostno zdravstveno osebje tudi s stimulacijami, kot je zagotovitev kadrovskih stanovanj za osebe v najbolj deficitarnih zdravstvenih poklicih. V skladu s prostorskimi možnosti, bomo uredili tudi ambulante v večjih KS nad 3000 prebivalcev.
5. Kakšne ukrepe boste predlagali Zdravstvenemu domu, da bo imel vsak občan v letu 2023 opredeljenega družinskega zdravnika?
Predlagali bomo Županu, da se takoj pristopi k iskanju novih zdravnikov tudi s stimulacijo, kot so zagotavljanje kadrovskih stanovanj, kadrovske štipendije, ipd… Do takrat pa bomo predlagali organizacijo ambulante za »neopredeljene«, pomeni paciente, ki nimajo oz. so ostali brez osebnega zdravnika.
6. Enako vprašanje velja za centre dnevnih aktivnosti in domove za upokojence. Ali ni že čas, da bi strategija in njena izvedba na področju socialnega varstva izenačila položaj občanov na celotnem teritoriju občine?
Spodbujali bomo nadgradnjo obstoječega sistema oskrbe starejših občanov, z izdelavo analize dejanskih potreb in možnosti. Na osnovi analize bomo sooblikovali prepotrebne programe in si skozi proračun občine prizadevali za zagotovitev zadostnih virov sredstev za njihovo financiranje. Ob tem si bomo prizadevali za ustvarjanje pogojev za gradnjo novih domov za starejše, centre za osebe z demenco in dnevne centre za starejše. Širili bomo oblike pomoči na domu, usposabljanja za tretje življenjsko obdobje in spodbujali gradnjo varovanih stanovanj.
7. Ali je po vašem mnenju stanovanjsko politiko v občini najbolje prepustiti trgu, ali pa jo je potrebno spremeniti (in s tem tudi delovanje stanovanjskega sklada) tako, da bo bolj skrbela za gradnjo neprofitnih stanovanj in reševanje stanovanjskega problema mladih občanov? Ali jo je treba uskladiti z vizijo občine in cilji, koliko prebivalcev naj ima, kakšen naj bo njihov standard?
Menimo, da stanovanjsko politiko nikakor ne smemo prepustiti trgu. Stanovanjska politika mora biti usklajena s strategijo občine. Posebno pozornost pri našem delu bomo pozornosti mladim in njihovi stanovanjski problematiki, predvsem z revitalizacijo nepremičnin v občinski lasti in gradnjo novih javnih stanovanj. Prizadevali si bomo za družbo brez socialnih razlik, za socialno vključenost, enakost spolov, občino prijazno invalidom in za ustvarjanje pogojev za osamosvajanje mladih. Zato bomo krepili investicije na področju zagotavljanja osnovnih bivanjskih pogojev za najranljivejše skupine, s posebnimi programi za mlade in mlade družine. Občina in njen Javni stanovanjski sklad bo v prihodnje morala izvajati več sistematičnih ukrepov na področju stanovanjske politike ter aktivno pristopiti k povečanju fonda neprofitnih stanovanj v lasti občine. Pomeni, da se bomo zavzemali za sistematičen pristop k upravljanju nepremičnin na območju Mestne občine Koper, s ciljem revitalizacije razpadajočih objektov in zapuščenih površin, v smeri oblikovanja ukrepov, tudi zakonodajnih sprememb s pomočjo poslancev in Vlade Republike Slovenije, ki bodo poskrbeli za aktivacijo takih nepremičnin. Z aktivacijo zapuščenih ali razpadajočih zemljišč, se ustvarja nove razvojne priložnosti in poskrbi za nove bivanjske priložnosti.
1. Kakšen način zagotovitve oskrbe z vodo zagovarjate?
Vodooskrbo moramo trajno zagotoviti in sicer je to mogoče z nadgradnjo vodnega zajetja v Klaričih in izgradnjo povezovalnih cevi z Ilirskobistriškim vodovodom v Malnih. Sočasno je potrebno izpeljati povezavo vodovodov med Italijo in Rižanskim vodovodom Koper ter vzdrževati povezavo s hrvaško. Za potrebe kmetijstva in namakalnih sistemov pa s pomočjo vzpostavitve sistema malih in velikih vodnih zadrževalnikov (Kubed, Dragonja, Nova vas ipd.)
2. Kakšna je vaša vizija za povečevanje samooskrbnosti v občini?
V občini je veliko neobdelanih kmetijskih zemljišč. S ciljano politiko oddaje občinskih zemljišč ter sistemsko ureditvijo ostalih, bomo vzpostavili nov sistem razvoja. S pomočjo zadrževalnikov in namakalnih sistemov ter tudi s pomočjo digitalizacije kmetijstva nameravamo to dejavnost posodobiti in zmanjšati sezonsko odvisnost ter povečati samooskrbo. Občanom, ki nimajo zemljišča bo omogočen tudi najem manjših vrtov.
3. Po sedanji dinamiki načrtovanja, proračunskega financiranja in izvedbe kanalizacijskih priključkov občina še 25 let ne bo imela urejene kanalizacije, kar je zelo obremenjujoče za okolje. Boste politiko na tem področju spremenili? Kakšen vsakoletni proračunski znesek boste v tem mandatu namenili za reševanje tega perečega ekološkega problema?
Leta 2020 so bile sprejete spremembe in dopolnitve Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode. Izvedba investicij v infrastrukturo bo potekala skladno z Operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode: Za aglomeracije skupne obremenitve, enake ali večje od 2.000 populacijskih enot (PE), obveznosti in roke določata zgoraj omenjena Direktiva in pristopna pogodba Republike Slovenije k Evropski uniji. Za manjše obremenitve je bil skladno z regijskim načrtom predviden časovni okvir izvedbe načrta med leti 2022-2030, česar se bomo skušali držati.
4. Nekatere občine imajo že dobro utečene Centre ponovne uporabe izdelkov, ki so prostori popravil, rekonstrukcije in izmenjave najrazličnejših rabljenih predmetov, kot tudi ozaveščanja in usposabljanja prebivalstva preko informativnih in izobraževalnih vsebin. Kaj nameravate storiti na področju ponovne uporabe?
Za primere razvoja tovrstnih dejavnosti bomo poskrbeli v okviru podjetniških inovacij, vsekakor bomo take iniciative obravnavali.
5. Kakšen akcijski načrt imate za rast ekološke in podnebne ozaveščenosti prebivalstva ter krepitev ustreznejših ravnanj in navad?
Na področju ekološke in podnebne ozaveščenosti prebivalstva bomo predvsem usmerjeni v energetsko varčnost in spodbujanje povečanja lastne proizvodnje energije. To bomo dosegli tako, da bomo podprli razvoj in izvedbo večjih naložb v pridobivanje energije iz obnovljivih virov, predvsem sončne energije na objektih v lasti občine in predvsem za potrebe javnih ustanov.
6. Na kakšen način in v kakšnem obsegu boste skrbeli za ozelenjevanje, zlasti urbaniziranih delov občine?
Za ozelenjevanje, zlasti urbaniziranih delov, bomo poskrbeli z izdelavo plana ozelenitve ter spremembami določil prostorskega akta.
7. Kako se nameravate lotiti vprašanja dvigovanja morske gladine?
V vezi z dvigovanjem morske gladine, ki so posledica podnebnih sprememb, lahko naredimo le toliko, da ljudi o tem osveščamo, sočasno pa z ureditvijo površin lahko poskrbimo, da je naše mesto pred tem varno.
8. Kako boste pristopili k problematiki domačih živali, še zlasti prosto živečih? Ali boste uvedli redno subvencioniranje sterilizacij/kastracij mačk in psov? Kako boste sodelovali z društvi in posamezniki s področja varstva živali? Na kakšen način bomo omejevali pretirano večanje števila glodavcev v urbanem okolju? Ali boste podprli prostovoljce, ki na Bonifiki čuvajo labode?
K problematiki prosto živečih živali bomo pristopili z ureditvijo posebne enote zavetišča za živali, ki bo skrbela za ta segment.
1. Katere podporne mehanizme boste v vašem mandatu uporabili za razvoj gospodarstva in zaposlovanja?
Gospodarstvo v občini želimo pripeljati na točko najrazvitejše občine v Sloveniji, ki bo po svoji uspešnosti prepoznana v širšem evropskem prostoru. To nameravamo uresničiti tako, da bomo za pospeševanje gospodarskega razvoja izgradili in vzpostavili najsodobnejše tehnološko stičišče v Sloveniji, ki bo služilo kot center za nove poslovne priložnosti. Z njim bomo ustvarili podporno okolje za razvoj podjetniških idej na področju terciarnih in kvartarnih dejavnosti ter dejavnosti prihodnosti. Tako stičišče bo služilo kot podpora pri razvoju podjetniških pobud mladih in tudi manj mladih ter bo v podporo, že delujočega domačega gospodarstva. V Tehnološkem stičišču bodo združena znanja univerz, znanstvenih in raziskovalnih ustanov, različnih strokovnjakov in gospodarstvenikov, ki bodo delili svoja znanja s ciljem ustvarjanja novih podjetij oziroma kot strokovno podporo pri razvoju obstoječih podjetij. Z razvojnimi spodbudami v gospodarstvu bodo tako nastala delovna mesta zanimiva mladim generacijam, ki bodo, vsaj upamo, ostali na delu v domačem okolju.
2. Katerim gospodarskim panogam boste namenili posamične podporne mehanizme?
Primarno bomo namenili pozornost razvoju trajnostnega turizma, tako v mestu kot na podeželju, razvoju terciarnih in kvartarnih dejavnosti ter dejavnosti prihodnosti. V občini želimo torej oblikovati pogoje za inovativne preboje v gospodarstvu, s še večjim poudarkom na njenih prednostih, kot so multikulturnost, urejeno okolje, strateška lega in morje, dostopnost, prisotnost Univerze in edinega slovenskega pristanišča, bogata kulturna dediščina, športna infrastruktura, zdrava in pestra gastronomska ponudba.