- Skupaj - Gibanje aktivnih občanov mestne občine Koper
- O gibanju
- Kontaktiraj nas
- Volitve 2018
Z obsežnim vprašalnikom smo preverjali stališča ter obljube županskih kandidatov in kandidatke v Mestni občini Koper. Objavljamo tudi odgovore dveh strank, ki sta pred lokalnimi volitvami izrekli podporo enemu od kandidatov - dosedanjemu županu. Tu so odgovori stranke Oljka. (Vse fotografije so z njihovega FB profila.)
1. Ali menite, da MOK potrebuje interdisciplinarno opredeljeno razvojno strategijo s čim širšo podporo političnih deležnikov in občanov za obdobje naslednjih 10 do 15 let?
Drži, a vendar je potrebno zasnovati strategijo za daljše obdobje 30 in več let.
2. Če da, katerih pet usmeritev razvoja, rangiranih po družbeno ekonomski prioriteti, je za vas najbolj pomembnih?
V Oljki smo določili vizijo, ki sledi temu, da se v Mestni občini Koper živi lepo in da je lokalno prebivalstvo ponosno na svoj kraj. Ključna prioriteta je kakovost bivanja občank in občanov med katere sodi čist zrak in urejeno okolje, samooskrba z lokalno pridelano zdravo hrano, zagotavljanje pogojev zdravega življenjskega sloga, kakovosten izobraževalni sistem, ustvarjanje dobro plačanih delovnih mest. Zelo pomembno točka je zagotavljanje enakih možnosti za vse, med katere sodi tudi pridobitev certifikata »občina po meri invalidov«.
3. Ali lahko Občinski prostorski načrt (prostorski tehnični dokument/akt) nadomesti vizijo razvoja? Ali pa menite, da Mestna občina Koper potrebuje celovito dolgoročno razvojno vizijo in jo bo v tem mandatu dobila? Kako jo bo naknadno implementirala v OPN?
OPN bi moral biti posledica vizije dolgoročnega razvoja. Vizijo razvoja se lahko pripravi in potrdi tudi v mandatu, ki prihaja. Je pa seveda to odvisno od politične volje vseh političnih strank, civilih gibanj in združenj, ki delujejo v Mestni občini Koper.
4. Je družbeno ekonomski razvoj podrejen načrtovanju prostora (OPN) ali velja obratno?
OPN bi moral zagotavljati družbeni javni interes in slednjega usklajevati z ekonomskimi namerami, pri čemer lahko bistveno prispeva k ohranjanju naravnih danosti, kot so npr. kmetijska, gozdna, vodna in druga zemljišča.
5. Ali boste trošili občinska sredstva za piar, izdajo občinskega glasila, e-portala in FB profila za lastno promocijo, tudi v predvolilne namene, ali pa boste transparentno obveščali občane o raznolikih potrebah, problemih in dosežkih občine?
Vsa komunikacijska sredstva občinske uprave morajo biti usmerjena v informiranje ljudi v zvezi z aktivnostmi in dejavnostmi, ki jih počne občina in njeni zavodi ter podjetja. V času volilne kampanje bi morala občinska uprava in občinski svet z županom na čelu izvajati zgolj tekoče zadeve. Potrebno je zagotoviti enake pogoje vsem, ki kandidirajo na lokalnih volitvah – ne glede na to, ali so v občinskem svetu ali ne.
6. Kaj boste storili za večjo transparentnost delovanja občine?
Občinski svet oz. lokalno politiko je potrebno približati ljudem. Pretok in dostop informacij morata biti zagotovljena brez kakršnihkoli omejitev. Seje občinskega sveta se morajo organizirati vsakič v drugi krajevni skupnosti; takrat bi se tudi obravnavala vsaj ena točka dnevnega reda »izzivi in priložnosti krajevne skupnosti«, ki se navezuje na dotično skupnost.
Seje občinskega sveta se morajo predvajati s sliko in zvokom v živo, video in avdio posnetki (s podnapisi v slovenskem oz. italijanskem jeziku) pa morajo biti arhivsko dostopni na spletni strani.
Občinsko glasilo MOK bi moralo izhajati enkrat mesečno, v katerem se poseben del nameni sprejetim odločitvam na občinskem svetu. Časopis bi moral biti v celoti dvojezičen.
Občanke in občani morajo imeti možnost spremljati delo občinskih svetnikov, ki so v volilni kampanji podali določene obljube in zaveze. Ti predstavljeni ukrepi zagotavljajo najvišjo stopnjo transparentnosti delovanja lokalne politike, združene v občinskem svetu.
1. Katera je po vašem mnenju temeljna celica lokalne samouprave: občina ali krajevna skupnost?
V Oljki že vrsto let opozarjamo, predlagamo in podpiramo, da krajevne skupnosti pridobijo več pooblastil in več denarja. Verjamemo, da so sposobne bistveno bolje urejati svoj prostor, kot centralno vodena politika. Krajevne skupnosti imajo vsakodnevno stik s svojimi krajani, pa tudi najbolje poznajo njihove probleme, interese in pričakovanja. Sedanji način ureditve, pa delo krajevnih skupnosti zelo omejuje (finančno, vsebinsko itd.). Zato ni presenečenje, da so naknadne volitve v kar 9 krajevnih skupnosti. Ni interesa ker pač ljudje vedo, da težko naredijo kaj več kot sedaj. Bil bi čas, da gremo korak dlje, spremenimo statut in damo več pooblastil krajevnim skupnostim. Eden izmed naših predlogov je, da se participativni proračun izvaja v vsaki krajevni skupnosti. Ta postopek bi lahko vodil izključno svet krajevne skupnost.
2. Kako boste prisluhnili potrebam in usklajevali interese mestnih, primestnih in zalednih KS?
Kot smo že prej zapisali pri transparentnosti delovanja občinskega sveta, smatramo, da bi se morale seje občinskega sveta organizirati vsakič v drugi krajevni skupnosti; takrat bi se tudi obravnavala vsaj ena točka dnevnega reda »izzivi in priložnosti krajevne skupnosti«, ki se navezuje na dotično skupnost.
3. Po zadnji reorganizaciji občinske uprave ni več samostojne službe ali urada za krajevne skupnosti, to področje je združeno v Službo za občinski svet in krajevne skupnosti, ena sekretarka pa je ob tem zadolžena še za Nadzorni odbor (NO) MOK. Ali se vam zdi taka organizacija primerna in zadostna podpora krajevnim skupnostim?
Krajevne skupnosti bi morale imeti samostojno službo ali urad za krajevne skupnosti v okviru občinske uprave.
4. Boste reorganizirali občinsko upravo za večjo pravno, upravno in tehnično-ekonomsko podporo delovanja KS?
Podpiramo.
5. Ali boste poskrbeli, da bodo poročila NO uvrščena na dnevni red sej občinskega sveta v skladu z 32. členom ZLS, upoštevali priporočila iz posamičnih poročil ter o tem poročali občinskemu svetu?
Strinjamo se, da so poročila nadzornega odbora obravnavana na sejah. Tudi pričakujemo, da se odloča o tistih predlogih, za katere ima občinski svet pooblastila.
6. Na podlagi katerih meril boste predlagali člane nadzornih odborov javnih ustanov?
Na osnovi primerne izobrazbe, delovnih izkušenj in poznavanje delovanja dotičnega javnega subjekta.
7. Ali menite, da bi bilo primerno, da so, ob prvenstvenem upoštevanju strokovnosti in kompetenc, vsaj trije od sedmih članov NO iz vrst opozicije?
Vsaka izvoljena stranka ali lista bi morala imeti svojega predstavnika v nadzornem odboru.
8. V temeljnih občinskih aktih je določena okvirna sestava delovnih teles občinskega sveta. Za kakšno konkretno sestavo delovnih teles občinskega sveta se boste zavzemali v tistem delu, ki ni vnaprej določen? (67. člen občinskega statuta namreč predvideva, da je med člani delovnih teles vsaj polovica članov občinskega sveta ter do polovice občanov, ki niso člani občinskega sveta. V kakšnem obsegu in na podlagi katerih meril boste predlagali druge občane?)
V Oljki smo do sedaj sodelovali v raznih delovnih telesih. Sestava teh teles je politična kombinatorika in večkrat se zgodi, da ne dobiš tisti odbor ali komisijo za katero si se zavzel. V ta delovna telesa predlagamo ljudi po opravljenem internem postopku znotraj stranke.
9. Koliko podžupanov in svetovalcev nameravate imeti oziroma podpreti? Za katera področja? Koliko članov naj šteje kabinet župana?
Večje število (nepoklicnih) podžupanov ne bi smel biti »baubau«. Zakaj ne bi imeli 4 ali 5 ali več podžupanov? Vsak bi imel točno določeno področje delovanja, s tem bi se lahko dejansko naredilo bistveno več, saj so podžupani zelo motivirani, da svoje delo opravijo z odliko. V Oljki podpiramo več nepoklicnih podžupanov z manj zadolžitvami oz. področji delovanja – na ta način ta oseba lažje in kvalitetnejše opravlja svoje delo.
10. Ali se zavzemate za javno obravnavo občinskega proračuna z zbiranjem pripomb in predlogov, ki bi lahko pomenila dejansko participacijo v lokalni samoupravi ter pripomogla k večji transparentnosti dela župana, občinskega sveta in občinske uprave?
Dvoletni občinski proračun omogoča tovrstno participacijo občank in občanov. Je pa delno to že zajeto v participativnem proračunu. Participativna demokracija se je izkazala kot zelo učinkovito orodje za urejanje prostora po meri občank in občanov. Trenutno je namenjenih 480.000 EUR, ki se razdelijo na 6 območij – vsako prejme 80.000 EUR.
V Oljki zagovarjamo participativno politiko – proces odločanja o načinu razporejanja in porabe proračunskega dela denarja za vsako krajevno skupnost posebej. Vsaki krajevni skupnosti bi namenili 100.000 EUR, kar skupaj predstavlja 2,2 milijona EUR letno. Gre za znatno več sredstev, kolikor jih je namenjenih sedaj.
Participativni način odločanja bi vpeljali tudi v osnovnošolski sistem, kjer bi učenke in učenci lahko predlagali razne projekte za izboljšanje izobraževalnega procesa, obenem bi tudi odločali na enak način, kot odločajo občanke in občani pri participativnem proračunu. Takšen pristop bo omogočil boljše učno okolje ter sodelovanje med učitelji in šolarji.
1. Katere so po vašem mnenju temeljne pomanjkljivosti javno predstavljenega osnutka OPN?
Priprava osnutka OPN ni vključevala občank in občanov ter političnih strank v ključni fazi priprave. OPN mora nastajati od spodaj navzgor in ne obratno.
2. Ali menite, da je pravilna prostorska usmeritev osnutka OPN, ki zmanjšuje dosedanje pozidljive površine v zalednih KS na račun velikih posegov na kmetijska območja v Bertokih (Pradah, Škofijah, Dekanih…)? Če je odgovor da, prosimo, da ga utemeljite.
Do takega vprašanja ne bi prišli, če bi OPN nastajal od spodaj navzgor. Torej OPN morajo sooblikovati prebivalci Mestne občine Koper. Naj oni povejo kako vidijo razvoj svojega kraja, zaselka… nenazadnje oni tam živijo.
3. Kako komentirate usmeritev osnutka OPN v izgradnjo 10.000 novih stanovanjskih enot ob aktualnih demografskih in gospodarskih podatkih?
Mestna občina Koper potrebuje nova stanovanja, ker povpraševanje bistveno presega ponudbo. Cene so postale »nenormalne« in nedosegljive mladim družinam in lokalnem prebivalstvu. Zato je potrebno narediti ustrezno strategijo izgradnje stanovanj in postaviti jasne pogoje, kako ta stanovanja prednostno kupijo domačini.
4. Ali menite, da bi moral imeti OPN kot obvezno prilogo tudi elaborat ekonomike?
Vsak dokument, ki lahko izboljša OPN je dobrodošel.
5. Kakšno naj bo razmerje med nalogami in prioritetami prostorskega načrtovanja, ki so namenjene in usmerjene v dobrobit prebivalcem in skupnostnim, torej netržnim potrebam na eni strani ter tistim, ki so namenjene gospodarskim / tržnim subjektom?
Tovrstno razmerje lahko določi zgolj ustrezna strokovna poglobljena študija. Politika naj v tem primeru sledi stroki in pričakovanjem ljudi.
6. Kakšna je sedanja in kakšna naj bo v bodoče vloga podeželskih naselij? Kateri so po vašem mnenju glavni problemi prometa v MOK, vezani na lokalne povezave, na tranzitni potniški in tovorni promet, regijski, državni, čezmejni?
Podeželje dejansko nudi bistveno boljše pogoje za življenje kot mesto: čist zrak, mirno okolje in še bi lahko naštevali. A ker je neenakomerno razvito v primerjavi z mestom in primestjem, se mlade družine in druge občanke in občani ne odločajo za selitev v zaledje. V Oljki smo prepričani, da če bi občanke in občani imeli enake pogoje (cestna infrastruktura, javni prevoz, komunalna opremljenost, telekomunikacije itd.) tako v mestu kot na podeželju, bi se ljudje naselili v bolj umirjeni del naše občine. Kakovost bivanja je tam dejansko boljša. Občina mora narediti bistveno več, da podeželje postane atraktivno za naselitev.
7. Kakšno je vaše stališče o stanju in razvojnih potrebah javnega potniškega prometa in katere konkretne predloge imate?
Javni prevoz mora biti brezplačen, saj s tem zagotavljamo najboljše pogoje za uporabo javnega prevoznega sredstva. Določene ranljive skupine imajo že danes omogočen brezplačni prevoz z avtobusi. Sprašujemo se, zakaj ne bi imele tudi druge občanke in občani. Poleg tega mora biti frekvenca prevozov bolj pogosta, predvsem v jutranjih konicah in ob zaključku delovnega dne. S tem omogočimo predvsem delovno aktivnemu prebivalstvu, da uporablja okolju bolj prijazen način prevoza na delovno mesto.
Zagotoviti moramo tudi večje število avtobusnih postajališč, predvsem v zaledju. Naš cilj mora biti, da ima vsako gospodinjstvo manj kot 250 m do avtobusne postaje. Spodbujati moramo ljudi k uporabi javnega prevoza, saj prinaša konkretne izboljšave v prometu.
Podpiramo tudi čimprejšnjo izgradnjo dvigala za na Markovec ter program sopotništva.
8. Na kakšen način si boste prizadevali, da bodo v vašem mandatu ukinjene vinjete na hitri cesti?
V Oljki smo bili prvi, ki smo že vrsto let nazaj opozorili, da je vinjetni sistem škodljiv za lokalno okolje. Kasneje so se nam pridružile tudi druge politične stranke in civilna gibanja, a smo bili vsi skupaj neuspešni pri naših prizadevanjih. Država žal nima posluha. Največji problem je v turističnih mesecih, ko se tranzitni promet poslužuje stranskih cest. Tam nastaja prometni kaos, obenem pa se poveča koncentracija onesnaževanja okolja.
V Oljki podpiramo radikalni pristop za dosego cilja, to je, da se uporaba vseh lokalnih cest omeji izključno za lokalno prebivalstvo, pri tem pa se s pomočjo redarske službe onemogoči prevoz tranzitnemu prometu. Do države je treba pristopiti manj diplomatsko, saj se sedanji način iskanja kompromisno ustrezne rešitve ni izkazal za učinkovitega.
Opustiti bi morali vinjetni sistem od mejnega prehoda Škofije – Kastelec – Koper. Na ta način omogočimo lokalnem prebivalstvu in tranzitnem prometu uporabo hitrih cest, kar pomembno vpliva na kakovost bivanja v raznih krajevnih skupnosti.
9. Kako bo zagotovljeno, da bodo že sprejeti projekti participativnega proračuna usklajeni s celovito zasnovo razvoja, namembnosti in oblikovanja prostora?
Izglasovani projekti participativnega proračuna so jedro pričakovanj občank in občanov, zatorej morajo biti realizirani.
1. Kako boste kadrovali v občinskih podjetjih in zavodih, njihovih nadzornih svetih in občinski upravi: po kriteriju kompetentnosti in strokovnosti ali po strankarski pripadnosti?
V Oljki bi si želeli, da se vse direktorje javnih subjektov potrjuje na občinskem svetu. S tem naredimo prvi korak k bolj transparentnem kadrovanju. Naslednji korak, da so za vsa ta mesta enaki formalni pogoji (najmanj 8 stopnja izobrazbe po SOK, najmanj 5 let delovnih izkušenj na vodstvenih položajih, višjo raven znanja italijanskega jezika itd.). Preostale funkcije bi morale ravno tako slediti kriteriju kompetentnosti in strokovnosti, ne glede kdo je predlagatelj.
2. Ali menite, da Zdravstveni dom Koper potrebuje strategijo razvoja zdravstva na primarni ravni za naslednjih 10 let?
Vsak javni subjekt potrebuje strategijo.
3. Ali menite, da bo pereč položaj primarnega zdravstva v občini zaradi kadrovske podhranjenosti javnega zdravstvenega zavoda v občini rešila zgolj novogradnja novega zdravstvenega centra?
Problem kadra ni zgolj v Kopru je tudi drugod po Sloveniji. Zatorej je potrebno ustvariti dobro delovno okolje in zagotoviti ustrezne bivalne pogoje za zdravstveni kader, ki primanjkuje. Spodbujati in povečati (finančno in številčno) je potrebno občinske štipendije za dijake in študente, za deficitarne poklice (kot npr. na področju primarnega zdravstva) ter tako ustvariti potreben kader.
4. Ali menite, da je potrebno koprsko zdravstvo centralizirati v mestu ali pa ga približati prebivalcem z ambulantami v večjih krajevnih skupnostih?
V Oljki podpiramo izgradnjo mikro obrtno-družbene cone, kjer bi poleg obrtnikov in podjetnikov delovale tudi ambulanta, lekarna, center dnevnih aktivnosti in drugi vitalni javni servis. S tem bomo omogočili enakomerni razvoj mesto-podeželje. Umestitev v prostor mora temeljiti na območjih, ki so relativno oddaljena od mestnega jedra. S tem bomo omogočili razvoj središč, ki bodo krajanom in tudi drugim ponujala pogoje boljše pogoje življenja, ki vsaj v splošnem oz. vsakdanjem delu ni odvisno od ponudbe v mestu. Prebivalci podeželja ne bodo bili več prisiljeni se odpeljati v Koper za vsako stvar, kar bo dober prispevek tudi k zmanjševanju onesnaževanja okolja in razbremenitvi cestnega prometa. Cone bi se lahko zgradile na območju KS Črni Kal, KS Gračišče in KS Šmarje.
5. Kakšne ukrepe boste predlagali Zdravstvenemu domu, da bo imel vsak občan v letu 2023 opredeljenega družinskega zdravnika?
Pričakujemo, da se pripravi ustrezna študija na osnovi katere se bo ugotovilo, koliko ljudi nima svojega družinskega zdravnika in kakšni razlogi so za to. Šele ko pridobimo ustrezno analizo stanja, lahko začnemo z odpravljanjem problemov.
6. Enako vprašanje velja za centre dnevnih aktivnosti in domove za upokojence. Ali ni že čas, da bi strategija in njena izvedba na področju socialnega varstva izenačila položaj občanov na celotnem teritoriju občine?
Delno smo že odgovorili v prejšnjem odgovoru 4., s katerim smo nakazali našo podporo izgradnji mikro obrno-družbene cone. To je osnova za decentralizacijo javnega servisa tudi na področju socialnega varstva.
7. Ali je po vašem mnenju stanovanjsko politiko v občini najbolje prepustiti trgu, ali pa jo je potrebno spremeniti (in s tem tudi delovanje stanovanjskega sklada) tako, da bo bolj skrbela za gradnjo neprofitnih stanovanj in reševanje stanovanjskega problema mladih občanov? Ali jo je treba uskladiti z vizijo občine in cilji, koliko prebivalcev naj ima, kakšen naj bo njihov standard?
Stanovanjsko politiko je sploh potrebno določiti, najbolje v dolgoročni strategiji tovrstnega področja. Stanovanjska in namestitvena politika mora zajemati tudi druge oblike namestitev (hoteli, sobodajalstvo itd.). Imeti moramo jasno vizijo kako naj se Koper v prihodnje razvija, tako na področju javne kot zasebne participacije
1. Kakšen način zagotovitve oskrbe z vodo zagovarjate?
V Oljki smo veliki zagovorniki regionalizacije Slovenije. Če bi imeli svojo pokrajino, problem vode bi bil že zdavnaj odpravljen. S tem, ko se čaka na »miloščino« ministrstva in ali Vlade RS, letijo leta stran. Sicer pa bi moralo najprej zagotoviti nemoteni dostop do vode in to lahko dosežemo, da se povežemo s kraškim vodovodnim omrežjem. Tovrstna rešitev je kratkoročno uresničljiva. Ko imamo odpravljen problem vode, začnemo iskati ustrezne rešitve, ki bodo zagotavljaje samozadostnost na področju oskrbe z vodo.
2. Kakšna je vaša vizija za povečevanje samooskrbnosti v občini?
V Oljki zagovarjamo takojšnje imenovanje posebne delovne strokovne skupine, ki v roku enega ali dveh let pripravi strokovno utemeljene rešitve s katerimi se dolgoročno zagotovi samooskrbnost s pitno vodo in vodo za zalivanje. Gre za preveč pomembno področje, ki se mora distancirati od politične kombinatorike.
3. Po sedanji dinamiki načrtovanja, proračunskega financiranja in izvedbe kanalizacijskih priključkov občina še 25 let ne bo imela urejene kanalizacije, kar je zelo obremenjujoče za okolje. Boste politiko na tem področju spremenili? Kakšen vsakoletni proračunski znesek boste v tem mandatu namenili za reševanje tega perečega ekološkega problema?
Zagovarjamo sprejem zavezujočega dokumenta v katerem zapišemo, kdaj posamezno gospodinjstvo in pravni subjekt dobi priključek na kanalizacijsko omrežje oz. čistilno napravo. To je edina garancija, da se bo to področje uredilo.
4. Nekatere občine imajo že dobro utečene Centre ponovne uporabe izdelkov, ki so prostori popravil, rekonstrukcije in izmenjave najrazličnejših rabljenih predmetov, kot tudi ozaveščanja in usposabljanja prebivalstva preko informativnih in izobraževalnih vsebin. Kaj nameravate storiti na področju ponovne uporabe?
Primere dobrih praks iz drugih občin je potrebno vpeljati tudi v našo občino.
5. Kakšen akcijski načrt imate za rast ekološke in podnebne ozaveščenosti prebivalstva ter krepitev ustreznejših ravnanj in navad?
V Oljki zagovarjamo takojšen pristop k projektu »Zero waste Slovenija« pod okriljem Ekologov brez meja. S tem pristopom bomo bistveno prispevali h krožni in ogljično nevtralni prihodnosti do leta 2050.
6. Na kakšen način in v kakšnem obsegu boste skrbeli za ozelenjevanje, zlasti urbaniziranih delov občine?
V Oljki smo pripravili projekt »drevo življenja«. Vsako rojstvo je edinstven trenutek, poln čustev za starše, sorodnike in prijatelje. Obeležujemo ga na različne načine. Tudi občina prispeva določena sredstva ob tem dogodku. Projekt »drevo življenja« bi trenutek rojstva zaznamoval za vedno. Za vsako novorojeno občanko in za vsakega novorojenega občana bi bilo posajeno eno drevo, kar bi prispevalo k bolj zelenemu okolju, čistejšemu zraku ter s tem kakovostnejšemu bivanju v našem kraju. Drevo bi raslo celo življenje posameznika in še dlje, zato bi s tem ohranjali večni spomin na nekoč živeče v naši prelepi občini.
Ker so drevesa dragocena za čist zrak in zeleno okolje, se bomo zavzeli, da se sprejme ustrezen odlok, s katerim bo prepovedano odstranjevanje zdravih dreves. V kolikor bo poseg nujen, pa bo morala fizična ali pravna oseba prestaviti drevo na novo lokacijo ali pa posaditi novega. Na ta način preprečimo škodljivo ravnanje v našem okolju ter ga ohranjamo zelenega v najboljši možni meri.
7. Kako se nameravate lotiti vprašanja dvigovanja morske gladine?
To področje bo v prihodnje čedalje bolj aktualna tematika, zato se ga je potrebno lotiti čim prej. Osnova za pripravo ustreznih ukrepov je strokovna študija, ki bo pokazala koliko se bo morska gladina dvignila in na katera ozemlja in objekte bo vplivala. Ko pridemo do teh podatkov bo bistveno lažje pripraviti ustrezen akcijski načrt.
8. Kako boste pristopili k problematiki domačih živali, še zlasti prosto živečih? Ali boste uvedli redno subvencioniranje sterilizacij/kastracij mačk in psov? Kako boste sodelovali z društvi in posamezniki s področja varstva živali? Na kakšen način bomo omejevali pretirano večanje števila glodavcev v urbanem okolju? Ali boste podprli prostovoljce, ki na Bonifiki čuvajo labode?
Gre za zelo široko področje, ki terja vključitev inštitucij, društev in civilnih iniciativ, da sedejo za skupno mizo in določijo prioritete s katerimi se to področje ustrezno uredi.
1. Katere podporne mehanizme boste v vašem mandatu uporabili za razvoj gospodarstva in zaposlovanja?
V Oljki smo pripravili nekaj predlogov s katerimi namenimo posebno pozornost gospodarstvo, obrtništvu in podjetništvu. S ciljem, da se zagotovijo nova delovna mesta in s tem odpravi brezposelnost ter obenem zagotovi večja kupna moč občankam in občanom, so potrebni določeni ukrepi, s katerimi se ustvarja ugodno poslovno okolje:
2. Katerim gospodarskim panogam boste namenili posamične podporne mehanizme?
V Oljki zagovarjamo turizem 365 dni. Da turiste pritegnemo v Mestno občino Koper, moramo zagotoviti programe s katerimi bomo postali zanimiva destinacija na svetovne zemljevidu: Najdaljši zipline na svetu, Evropsko mesto športa 2026, Muzej "morskih" športov Slovenije, Navtični turizem in novi privezi, Tramvaj med Koprom in Trstom, Prostor za zabavo in Največji sejemsko-kongresni center v regiji.
Mestna občina Koper bo letos zabeležila približno 400.000 nočitev. To številko je potrebno povečati na en milijon ter tako omogočiti razvoj turizma, ki bo pripomogel k izgradnji novih namestitvenih kapacitet ter omogočil dobro plačana delovna mesta skozi vso leto. Sezono je potrebno podaljšati skozi vso leto, kar dejansko nudi vzpostavitev največjega sejemsko-kongresnega centra v regiji.
Center zgrajen na približno 110.000 m2 bi služil pretežno sejemski in kongresni dejavnosti, zraven bi svoj prostor dobil tudi tehnološki park. Center bi služil tudi kot pomembno prireditveno prizorišče, ki ga Koper in okolica najbolj pogreša. Sejemsko-kongresni center bi poleg Luke Koper postal najbolj pomemben poslovni subjekt v regiji, ki bi ustvaril multiplikativni učinek tudi na vrsto drugih dejavnosti.