Skoraj ne mine dan, da na obalni hitri cesti ne bi prihajalo do zastojev, da mediji ne bi obveščali o delih na cesti, začasnih zaporah posameznih odsekov, o prometnih nesrečah na Šmarski cesti, kolonah … Prometne razmere pijejo kri ljudem, škodijo njihovemu zdravju, okolju, varnosti in so iz leta v leto slabše. Tako je zdaj in v »normalnih« mesecih. Z veliko nočjo pa se začenja turistična sezona in dnevnim migracijam iz bazena širše regije, ki šteje milijon in pol prebivalcev (slovenska in hrvaška Istra ter FurlanijaJulijska krajina) se bo pridružil še sezonski turistični tranzit. Samo v hrvaški Istri je bilo lani zabeleženih pet milijonov turističnih prihodov, ki so se tja večinoma pripeljali po slovenskih cestah.
Glede na to, da pristojni kljub številnim pozivom do danes spet niso naredili nič, da bi vsaj delno zmanjšali tegobe prebivalcev, se lahko prihajajočih mesecev samo bojimo. Lani je bil prometni kaos, letos bo za opis stanja na cestah verjetno treba najti močnejšo besedo.
Ko človek leta in leta spremlja na eni strani pričakovano rast prometa (več osebnih vozil občanov, kamionski promet v Luko, razvoj turizma, tranzit … ) in na drugi strani stanje prometne infrastrukture, za katero so odgovorni DARS, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo in Mestna občina Koper ter vlada, se lahko le zgraža. Najprej so pred skoraj petdesetimi leti hitro cesto umestili v Koper tako, da so ga ostro razpolovili in mestno središče radikalno ločili od stanovanjskega območja. Gradili so jo po koščkih, z neskončnimi zamudami (za predor Markovec so porabili deset let), zato da se je ustavila v Livadah nad Izolo pred več kot dvajsetimi leti. Prav toliko časa DARS in drugi pristojni projektirajo, spreminjajo, sanjajo hitro cesto do Dragonje in nočejo priznati, da so že zdavnaj zašli v slepo ulico, iz katere je rešitev samo nova trasa, na primer z Bivja v smeri proti Sočergi. Vse ostalo uničuje dragoceni in omejeni prostor slovenske Istre, ločuje kraje in ljudi. Tudi z nujno luško (serminsko) vpadnico se igračkajo že dvajset let in jo obljubljajo šele čez dve leti. In za sedem kilometrov hitre ceste so v nasprotju z vsemi obljubami, v nasprotju z duhom Osimskih sporazumov, diskriminatorno in nestrokovno uvedli celo vinjete ter kraje ob cesti tako spet obremenili s tranzitnim prometom.
Prizadeti prebivalci in civilne iniciative so lani pristojnim poslali vrsto argumentiranih predlogov in pozivov za urgentno reševanje težav s tranzitom, odpravo nesmiselnih in dragih vinjet, za celostno reševanje prometne problematike slovenske Istre in sprejem vsaj začasnih »mehkih« ukrepov za blaženje težav. Apelirali so, da naj vendar spoštujejo Zakon o urejanju prostora in umeščajo prometnice v dobrobit celotne skupnosti, tako da varujejo prostor kot naravno dobrino, omogočajo kakovostne življenjske razmere in zdravo življenjsko okolje, krepijo in varujejo zdravje ljudi, omogočajo varstvo okolja, ohranjanje narave, varovanje kmetijskih zemljišč in kulturne dediščine …
Ministrstvo za infrastrukturo je odgovarjalo brez minimalne selektivnosti in presoje argumentov, z ignoriranjem lokalnih interesov. Zanje je bolj kot zdravje, varnost in ekologija pomemben fi nančni vidik. Ponovno se je tudi pokazalo, da je cestninski sistem oziroma DARS nedotakljiv in se te države v državi ne upa lotiti nobena vlada, kar lepo ponazarja desetletje načrtovana rekonstrukcija Šmarske ceste, s katero bi izboljšali pretočnost in fi zično ločili tranzitni promet od lokalnega; zdaj se oba z velikimi zastoji odvijata med krožiščem pri Mercatorju in povsem neustreznim in nepretočnim krožiščem Slavček. Rekonstrukcija v domeni DARS in MOK je bila razdeljena na tri odseke. Proces nastajanja projektne dokumentacije z odkupi zemljišč in idejnimi zarisi pristopov je tekel in naj bi bil po informacijah z MOK zaključen do decembra lani. Investicija pa naj bi se začela izvajati v jeseni 2024. A namesto iskanja izvajalca je DARS prišel na dan z novo varianto avtocestne trase do Dragonje, torej vsaj še naslednjih deset let rešitve za prometni kaos do Šmarij ne bo. Kje je po vsem času, delu in zapravljenem denarju ostala rekonstrukcija in kje je nedokončana povezava od Livad do hrvaške meje?
Na območju koprske občine država nekoordinirano in parcialno uveljavlja svoje interese v Luki, Slovenskih železnicah, z največjim skladiščem s 23 rezervoarji naftnih derivatov pri nas na Serminu, z Darsom in obremenjuje prostor z vse večjim prometom. Usklajevanja vseh teh interesov z lokalno skupnostjo ni. Kaj dobi ta v zameno, kako Mestna občina Koper skrbi za uresničevanje interesa občanov in kvaliteto njihovega življenja? Glede predlaganih »mehkih« ukrepov, kot so na primer v času prometnih konic aktivno vodenje prometa s časovno nadziranim sproščanjem prometnih tokov v semaforiziranem križišču pri Inde in krožišču pri pokopališču, tako da se začasno omeji promet v prečni smeri glavnega toka vozil, obvoz pa se usmeri na lokalno cesto pod nadvozom priključka Koper center, občina ni storila ničesar. Pobude že nekaj mesecev ignorira, kaj šele da bi tehnične rešitve predstavila in uskladila z zainteresirano javnostjo. O zamrznjeni rekonstrukciji Šmarske ceste molči. V odnosu do države (vlade) se čuti nek indiferenten ali morda vazalski odnos, nikjer ni videti nenehnih odločnih prizadevanj za zavarovanje varnosti in zdravja občanov, ki so žrtve neodgovorne prometne politike.
Pa poslanci slovenske Istre, ki so del koalicije na oblasti? Veliko praznih obljub pred volitvami, veliko izjav, kaj bodo naredili, nato pa zelo skromna realizacija. Vsi razglašajo, da je slovenska Istra strateškega pomena za državo, vlada in parlament pa se do nje še vedno vedeta podcenjujoče. Skrajni čas je, da začnejo urejati zadeve za dobrobit ljudi in vplivajo na sprejem takojšnjih ukrepov na področju prometa ter se skupaj z vodstvom občine oziroma vseh štirih občin angažirajo za odpravo politike nasilnega prometnega monopola DARS.
Odgovorni oziroma krivci za vso to neurejenost in naraščajoče breme imajo imena in priimke.