Stopimo skupaj za razvoj kmetijstva v Slovenski Istri

Sem oseba s trdnimi koreninami v istrski zemlji in zdaj tudi podžupanja MOK za podeželje. Zato sem se 4. junija udeležila strokovnega srečanja s področja kmetijstva v Kubedu in na njem aktivno sodelovala. Dr. Stane Kavčič, mag. Janez Topolšek in Dean Starc so mladim kmetovalcem in drugim prisotnim predstavili ugotovitve analize stanja in prilagoditve usposobljenosti mladih kmetov na razmere na trgu, ki jo je naročilo Ministrstvo RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Vzdušje na posvetu v prostorih kmetije Jakomin v Kubedu je bilo delovno in prijetno

V uvodnem nagovoru in zaključni diskusiji sem predstavila svoj pogled na nekatere težave in kako jih reševati. Ponujam vam ga v branje in razmislek. Vesela bom vašega sodelovanja v bližnjih javnih diskusijah, še posebno ob oblikovanju novega občinskega prostorskega načrta. Le skupaj bomo lahko našli najboljše zamisli in pripomogli k temu, da se bo kmetijstvo v naši prelepi Istri uspešno razvijalo.

Uvodni nagovor prisotnim na posvetu v Kubedu

Živimo v Istri, na najlepšem koščku naše domovine, kjer diši po refošku, oljčnem olju, pršutu, klobasah, češnjah, okusni zelenjavi, medu in številnih drugih istrskih dobrotah. In danes je tu, v Kubedu, pomemben dan za prihodnost našega istrskega kmetijstva. Ne le, da se bomo seznanili s pomembnimi ugotovitvami in razkrili probleme, zastavili bomo tudi smer njihovega reševanja. 

Med uvodnim nagovorom (Foto B. Ambrozius)

V Istri smo omejeni tako s pomanjkanjem prostora na zazidljivih območjih kakor tudi prostora za selitev in širitev naših maloštevilnih, a izredno pomembnih kmetij. Vodovarstveni režim našega pitnega vira, reke Rižane, še dodatno omejuje pridelavo hrane, pašo živine in kmetovanje nasploh. Kmetijska zemljišča so razpršena, majhna, hribovita, slabo prometno dostopna, gozdovi zaraščeni, lastništvo neurejeno. Lahko rečemo, da so naše kmetije utesnjene. V šolah, vrtcih in javnih zavodih se soočamo z omejitvami javnih razpisov, ki določajo le 20% kvote za domačo hrano. Vse pogosteje se uporablja pol pripravljena hrana, lastne priprave zdrave tradicionalne domače hrane ne cenimo dovolj. 

Je prav, da dajemo pri živilih prednost nizki ceni, na račun našega zdravja? Nikakor. 

V Mestni občini Koper pripravljamo tretjo izboljšavo Pravilnika o graditvi enostavnih in nezahtevnih pomožnih kmetijsko – gozdnih objektov, za katere gradbeno dovoljenje ni potrebno. To so kmečke lope, staje, podporni zidovi, vodni zadrževalniki, poljske poti, ograje za živino, objekti za drobnico in male živali ... Na kmetijska zemljišča ne sodijo prikolice za kampiranje, počitniške hišice in podobni objekti, temveč pristni objekti, ki služijo hrambi in spravilu mehanizacije, orodja in pridelka. Pričakujem, da bomo v vseh občinah sprejeli enoten, enostaven in primeren predpis. V kratkem se bomo ponovno sestali, vam predstavili analizo pravilnikov za vse obalne občine in na osnovi vaših predlogov in potreb bomo pripravili novo verzijo pravilnika ter poskrbeli, da bo občina zagotovila boljše pogoje za kmetovanje.

Do 31. 12. 2021 mora MOK sprejeti občinski prostorski načrt. V pripravo bodo prav kmalu vključene vse krajevne skupnosti in vsi občani. V tem dokumentu bomo zarisali naše nove poti razvoja za prihodnjih 10 ali 20 let, zato vas že sedaj vabim k sodelovanju, ko bodo objavljene seje v krajevnih skupnostih. 

Kot občanka in podžupanja ter članica projektnega sveta Koper zdravo mesto, katerega delo smo prav v preteklem tednu pognali, pa si bom prizadevala, da bo naša občina bolj zdrava in bolj istrska, da se bodo ohranila naša kultura in zgodovina, katere del smo tudi mi vsi tukaj zbrani.

V pogovoru z dr. Stanetom Kavčičem, univerzitetnim profesorjem in kmetovalcem (Foto B. Ambrozius)

Nekaj poudarkov iz razprave

Podatek, da je povprečna pokojnina za 30 let pokojninske dobe kmeta le približno 480 EUR, je zaskrbljujoč. Upokojeni kmetje bodo primorani še naprej delati v obliki dopolnilne dejavnosti na kmetiji ali sobodajalstva, da bodo imeli vsaj nekoliko dostojnejše življenje. Opozoriti velja, da je FURS uvedel neprijazne e-davke, kjer vse poslovanje poteka preko računalnika (če je kaj narobe, ne prejmeš nobenega opomina, ne po elektronski, ne po klasični pošti ali po telefonu). Tako se lahko zgodi, kot se je doslej že številnim, da jim je že najnižja predvidena kazen po Zakonu o davku na dodano vrednost v višini 2.000 EUR pobrala večino letnega zaslužka. Pritožbeni rok na kazen je le 8 dni, spletna stran neprijazna. Prav sedaj poteka razprava o spremembi tega zakona, ki na primer z 2.000 evri kaznuje fizično osebo s prijavljeno dejavnostjo za nepravočasno oddajo napovedi DDV, tudi za obdobje brez kakršnega koli prometa. V istem zakonu so zajeti tako obrtniki, male in velike pravne osebe, kazni pa so glede na promet zelo nesorazmerne. Predlagala sem, da se za zaščito kmeta v spremembe tega zakona vključijo pristojni iz ministrstva za kmetijstvo.

Naslednja težava je plačevanje prispevkov za socialno varnost in ZPIZ, četudi si upokojen. Obveznost znaša skorajda 30 evrov mesečno. Tudi če posluješ le 5 mesecev, moraš to obveznost plačevati za vseh 12 mesecev v letu. Dajatev ni odvisna od prometa, ki je lahko v razponu do 50.000 evrov letno. Tudi to bi bilo potrebno drugače normirati, vezati na promet.

Na predlog razpravljavke, da bi MOK morala imeti portal za kmetije, kjer bi oglaševali svoje pridelke, proizvode, zelišča ... in bi naše podeželje tako promovirala tudi izven Slovenije, bom podala predlog MOK, naj na spletni strani TIC zagotovi prostor za kmetije, vinarje, čebelarje, oljkarje, tako kot je to že naredila za sobodajalce in turistične kmetije. Tudi to je bogastvo Istre in tako bi bile združene informacije na enem mestu dostopne vsemu svetu.

Kot podžupanja podpiram tudi predloge ene od razpravljavk, naj bi bile prireditve za turistične križarke v duhu domače ponudbe vin, oljk, olja ... V Kopru nam manjka prava istrska vinoteka s široko ponudbo in vsemi produkti po vzoru večjih vinotek.

Prisotne sem seznanila s predpisom HASAP, ki ga je potrebno uveljaviti pri odprtju dopolnilnih dejavnosti na kmetiji (priprava zajtrkov, peciva, sušenje sadja, kuhanja marmelad ... ). Morali bi se zgledovati po dobrih praksah naših sosedov v Italiji, ki ima bistveno manjše zahteve za istovrstno dejavnost na kmetiji. Tudi sama se strinjam z večkrat izpostavljeno ugotovitvijo današnjega srečanja, da je pri nas preveč birokracije. 

Dopolnilne dejavnosti so za razvoj in celo samo preživetje naših kmetov ključnega pomena. Kar 85% malih kmetov se želi ukvarjati z njimi, zato je tu stvari resnično potrebno poenostaviti.

Živinorejci potrebujejo tudi klavnico, dobrodošel bi bil tovrstni razpis. 

Končno sem omenila še problematiko kmetije Trček na vodovarstvenem področju v Hrastovljah, ki nima kanalizacije, male čistilne biološke naprave pa na tem področju ne sme zgraditi ter potrebuje pomoč države in občine za izgraditev ustrezne greznice. Za vodovarstvena območja bi morala država imeti posebne predpise, da bi se sistemsko zagotovili varstvo pred onesnaženjem pitne vode in da bi ob tem kmetje lahko preživeli. Veliki so tudi mesečni stroški za odvoz odpadne vode. 

Posveta se je udeležilo kar sedem članov Civilnega gibanja Skupaj. Na sliki z leve proti desni: mag. Janez Topolšek, Božena Ambrozius, Olga Franca, Sonja Kocjančič Posedi, Urban Posedi in Ingrid Cunja Kocbek. Na sliki manjka Vinko Zupančič.