Slovenske občine, ki letos najbolj navdihujejo

Lani smo v Civilnem gibanju Skupaj začeli poglobljeno slediti ugotovitvam projekta Zlati kamen, ki izpostavlja najodličnejše slovenske občine in primere dobre prakse v njih (O tem smo pisali tukaj in tukaj). Katerih dvanajst se je letos uvrstilo v finale in katera je dobila najvišje priznanje Zlati kamen 2019, smo izvedeli 7. marca na podelitvi v ljubljanski Kristalni palači.

Župani letošnjih finalistk s predsednikom vlade, predsednico Strokovnega sveta Zlatega kamna, prof. dr. Vesno Mikolič, in glavnim urednikom projekta, mag. Robertom Mulejem

Zmagovalna občina je Novo mesto; med dvanajstimi finalistkami pričakovano tudi tokrat ni MO Koper. Kaj so upoštevali ocenjevalci, zakaj je prav Novo mesto zmagalo, s čim se je dvanajst finalistk prebilo med najboljše in kaj se lahko iz tega naučimo?

Kako poteka ocenjevanje občin

Ocenjevanje poteka v petih korakih. Začne se s pretresom 1.000 do 2.000 razvojnih dokumentov slovenskih občin: strategij, proračunov, priložnostnih govorov, obvestil na spletnih straneh in prispevkov v medijih. Nato pri Zlatem kamnu analizirajo razvojno uspešnost občine s pomočjo sestavljenega indeksa ISSO, ki letos vsebuje 61 (lani 54) skrbno izbranih kazalnikov z osmih področij, od demografije do okolja. Vsako leto določijo »rdečo nit« in kazalnike, ki jim dajo nekoliko večji poudarek. Letos je to kultura kot vzvod za celovit razvoj kraja. Na osnovi prvih treh korakov pripravijo izbor dvanajstih finalistk. Pri tem je najpomembnejša celovita presoja, ne posamezni statistični kazalniki. Končno prevzame svojo vlogo še Strokovni svet Zlatega kamna, ki bdi nad celotnim projektom in med finalistkami izbere zmagovalko. Svet je multidisciplinarna skupina strokovnjakov z univerz in iz prakse; vodi ga naša občanka, prof. dr. Vesna Mikolič.

S čim si je Zlati kamen 2019 zaslužilo prav Novo mesto

Novo mesto v ospredje postavlja ustvarjalnost, talent in odličnost.

Celotno utemeljitev izbora lahko preberete na spletni strani Zlatega kamna, zato tu le na kratko: Za Novo mesto velja, da je bilo še nedolgo nazaj sicer gospodarsko zelo močno, a zaspano kulturno središče Dolenjske, ki ni znalo izkoriščati svojih potencialov. Z novo garnituro na čelu mestne občine pa so se pred petimi leti pokazala znamenja preobrata in od tedaj je Novo mesto med vsemi mestnimi občinami najbolj napredovalo. Glede na sestavljeni indeks ISSO je izboljšalo uvrstitev za kar 22 mest. Postaja pa tudi ena najbolj sodobno upravljanih občin pri nas. Močno poudarjajo po eni strani trajnostni in socialno občutljiv razvoj, po drugi strani pa uporabo tehnologij ti. pametnega mesta. Tudi glede na kazalnike, povezane s kulturo, je uvrščeno zelo visoko. A predvsem je pomembno, da kulturo razumejo kot središčni moment krajevnega razvoja, kar je v Sloveniji žal redkost.

Župana lanskoletne in letošnje zmagovalke Zlatega kamna v družbi s predsednikom vlade, predsednico Strokovnega sveta Zlatega kamna in glavnim urednikom projekta: skrajno desno dr. Vladimir Prebilič (Kočevje), ob njem mag. Gregor Macedoni (Novo mesto)

Specifične dobre prakse v občinah finalistkah

Katere občine so, poleg Novega mesta, finalistke izbora za Zlati kamen, in katere so njihove navdihujoče dobre prakse? (Več o tem lahko preberete na spletni strani Zlatega kamna.)

Črna na Koroškem se odlikuje po sistematični in celoviti skrbi za zdravo življenje ter po že tridesetletni skupnosti za integrirano življenje oseb z motnjami v duševnem razvoju, ki nudi bivanje več kot 220 osebam. 

Za primerjavo: V Kopru imamo menda edini med mestnimi občinami zdravstveni dom, ki ni izkoristil razpoložljivih sredstev za razvoj preventivne dejavnosti, na Debelem rtiču pa smo šele zdaj, zahvaljujoč vztrajnosti pobudnice Angele Lampe in njenih podpornikov, pridobili materialne pogoje za bivanje oseb z motnjami v telesnem in duševnem razvoju iz naše regije.

Črnomelj vključuje prebivalce, tudi otroke, v razvojne aktivnosti; enakomeren razvoj vseh krajev v občini pa je visoko postavljena vrednota. 

Kako drugače od naše občine, kjer je bilo odločanje v bližnji preteklosti izrazito nedemokratično in neparticipativno in kjer je občinska oblast raje vlagala v potratne veleprojekte, kot da bi na primer v nekatere odročne zaselke pripeljala ustavno zagotovljeno pitno vodo, da ne govorimo o zapostavljanju osnovne infrastrukture v mnogih zalednih krajevnih skupnostih.

Grad razvija dva projekta, ki jima Zlati kamen namenja posebno pozornost: Park Goričko in Vulkanijo. Park Goričko izboljšuje življenjske pogoje za ogrožene živalske in rastlinske vrste ter skupaj z avstrijskim Gradiščanskim gradi uspešno blagovno znamko, zanimivo tudi za razvoj turizma. Vulkanija pa je izobraževalno-turistična »zgodba«, ki ustvarjalno izkorišča dejstvo, da je na tem področju pred tremi milijoni let bruhal zadnji vulkan na področju današnje Slovenije.

Ormož se odlikuje z izvirnimi elementi kulturne ponudbe. Poleg zanimivega »historičnega kina« ormoška občina podpira tudi Kulturno alternativni klub, ki že od leta 1990 združuje pripadnike različnih urbanih subkultur. Gre za delovanje, kakršno je sicer značilno le za večja mesta. 

Vsiljuje se primerjava z neprimerno večjo MO Koper, ki je v bližnji preteklosti praktično ukinila MKC in obenem ni prepoznala izjemne vrednosti avtonomnega javnega prostora UP Inde, ki je bil pomembno središče urbane kulture v najširšem smislu.

Pivka se ponaša s Parkom vojaške zgodovine kot vzorčnim primerom uspešne revitalizacije degradiranega okolja. Gre za izjemno dobro obiskan, sodobno zasnovan muzejsko-doživljajski turistični kompleks.

Ptuj namenja posebno pozornost trajnostni mobilnosti: Električni avtobus po starem jedru, P+R sistem, brezplačen prevoz z mestnim avtobusom, sistem za izposojo koles, veliko vlaganj v kolesarske steze.

V MO Koper izposoje koles ni več, kolesarske steze med seboj še niso dovolj povezane, prejšnji župan je načrtoval pregrešno drago vertikalno povezavo na Markovec, medtem ko na primer stopnišča v strmi Semedeli tako propadajo, da so že nevarna (O tem smo pisali tukaj) ...

Radovljica, »Slovenska prestolnica čebelarstva«, je razvila destinacijsko znamko »Radol'ca, pristno sladka«, ki ponuja kulinariko s poudarkom na čokoladi in medu ter vrsto izjemno obiskanih doživetij. 

V občini Radovljica so tako v letu 2018 zabeležili skoraj enako število nočitev (od tega približno 90 % tujih gostov) kot v približno 2,5-krat večji, obmorski MO Koper. Uspešno, kajne?

Šmarje pri Jelšah ima enega najmlajših muzejev pri nas, Baročni muzej. V enem od občinskih odlokov so zapisali, da je cilj muzeja »pozicionirati občino kot svet baročnih presežkov z bogato kulturno dediščino, doseči dvig števila obiskovalcev in s tem prepoznavnost samega kraja in občine«. 

Trebnje, podobno kot Novo mesto, z različnimi prijemi poudarja odličnost kot vrednoto. Krajevno identiteto opirajo na znane krajane, na tradicionalnem Forumu odličnosti in mojstrstva predstavljajo ustvarjalnost na vseh področjih, tudi umetniškem, že prvošolčke spodbujajo k iskanju svojih talentov, v projektu Sejanje optimizma omogočajo mladim, da preživijo popoldan z izbrano uspešno osebo ... 

Občina Zreče se je pred desetimi leti v Skladu za ohranjanje narave Pohorja zelo uspešno povezala z Zavodom RS za varstvo narave in zasebnim podjetjem Unior d.d. Zavzemajo se za ohranjanje narave, naravovarstveno osveščanje in trajnostni odnos do narave. Med drugim Sklad izobražuje in osvešča mlade, organizira Poletni raiskovalni tabor na Rogli, fotonatečaj ...

Občina Žiri pa je od leta 1980 izdala že 46 številk Žirovskega občasnika – zbornika z družboslovnimi, domoznanskimi, kulturnimi in leposlovnimi prispevki. Zbornik javno predstavijo na kulturni praznik. 

Precej drugače od koprskega MOK-a, kajne?

Konference Zlati kamen se vsako leto udeleži približno 150 udeležencev iz slovenskih občin in predstavnikov drugih zainteresiranih javnosti iz privatnega in javnega sektorja.

Kmalu na svidenje v finalu!

Se še spomnite, kako se začne opis zmagovalnega Novega mesta? »Gospodarsko močno, a zaspano kulturno središče (neke regije), ki pred (nekaj) leti ni znalo izkoriščati svojih potencialov«.  Opis ustreza tudi predstavi o MO Koper pred petnajstimi in več leti. Ki ni nujno pravilna, je pa po obdobju propagandnih sporočil prejšnjega župana in njegove »medijske hiše« še vedno precej razširjena. 

Spremenjeno razmerje moči v občinskem svetu je odprlo nove možnosti za izpolnitev predvolilnih obljub široke koalicije, ki so v mnogočem usklajene. Tudi zahvaljujoč izsledkom Zlatega kamna, ki jih je lani Civilno gibanje Skupaj javno predstavilo in jih je nato večina strank upoštevala v svojih volilnih programih. Novi župan je tudi že uvedel nove prakse delovanja in soodločanja. Kažejo se prvi znanilci uvajanja participatornega proračuna, zaenkrat predvsem s krajevnimi skupnostmi. V občini bomo izdelali dolgoročno vizijo in strategijo razvoja ter prostorski načrt, poskrbeli bomo za preudarno porabo javnega denarja in uravnotežen razvoj posameznih delov občine, večjo pozornost bomo namenili staremu mestnemu jedru, kulturi, zdravju prebivalcev in ranljivim skupinam, pričakujemo večjo skrb za okolje in trajnostno naravnanost, ukrepe za zajezitev bega možganov ...

Za dodaten navdih le še povzetek Zlatega kamna, česa se lahko naučimo od finalistk izbora: »Kako dobiti denar za razvoj. Kako z močno blagovno znamko potrojiti število turistov. Kako povezati krajane in vključiti v razvoj kraja že šolarje. Kako iz (skoraj) nič narediti turistično znamenitost. Kako v razvojne projekte vključiti zasebne partnerje in državo. Kako skrbeti za boljše zdravje občanov. Kako iz degradiranega območja narediti atrakcijo. Kako izkoristiti drugačnost in oblikovati izvirno kulturno ponudbo. In zlasti: kako pospešiti razvoj kraja s spremembo miselnosti, s tem, da v ospredje postavimo talent, odličnost in ustvarjalnost.«