Slovenska Istra – trajnostni razvoj ali samopostrežba

V sredo bo v Avtomatik delovišču dogodek o prostorskih problemih in ureditvi Kopra. Zdi se, da je to v naši občini večna tema. Razmah razprav, kreativnosti in prebujanje Kopra na področju urbanizma kaže, kako predolgo smo dobivali samo lepe in drage slikice nikoli uresničljivih projektov. Ti so ostali v predalih, Koper pa spet začenja na novo.

Naj s pogledom v arhiv, v leto 2008, spomnimo, kako smo zamujali leta. Takrat je bila v Kopru organizirana javna tribuna "SLOVENSKA ISTRA - TRAJNOSTNI RAZVOJ ALI SAMOPOSTREŽBA?"

Na njej so ugledni strokovnjaki dr. Boštjan Bugarič, dr. Matjaž Uršič, Jana Gojanović Purger in dr. Pavel Gantar govorili o dosedanjem razvoju in na kakšen način bi se bilo možno izogniti nadaljnji degradaciji obalnih mest in pokrajine.

Razpravljavci na javni tribuni "Slovenska Istra - trajnostni razvoj ali samopostrežba?" (Foto Barbara Verdnik)

V branje ponujamo povzetek vsebine javne tribune izpred 12 let, ki ga je napisala Barbara Verdnik in v razmislek vprašanje, ali se je od takrat kaj spremenilo na bolje:

»S trajnostnim razvojem slovenske Istre se je v zadnjih letih ukvarjalo veliko strokovnjakov, nastale so številne študije, projekti, potekale so delavnice in natečaji za urbanistične rešitve, med njimi razvojni projekt Koper 2020, ki je nastajal skoraj deset let, pa čezmejni projekt za Ankaranski polotok v okviru programa Phare ter slovensko hrvaški Interreg projekt Srce Istre, ki sta ga vodila Univerza na Primorskem in Istrska županija. Kljub temu smo priča protestom krajanov, ki bi želeli uresničitev teh projektov, a ne morejo biti soudeleženi v razvoju, vplivati na pozidavo v svoji okolici, na dejavnosti. Priče smo razprodaji zemljišč izbrancem, prometnemu kaosu. Zdi se torej, da prostorski razvoj poteka na pamet, da je slovenska Istra kot velika samopostrežba, kjer s pravim denarjem ali pravim interesom kupiš, kar hočeš.

Pavel Gantar je poudaril spremembe, ki so se zgodile v upravljanju mest, med akterji v urbanizmu, kjer so včasih prevladovali posamezniki in družbena podjetja oziroma javni interes, v zadnjem času pa se je povečala vloga privatnega lastništva in investitorjev oziroma je privatni interes nad javnim.

Dr. Boštjan Bugarič je govoril predvsem o mestih slovenske Istre, predvsem o Kopru. Praznjenje mestnih jeder ni posledica razmišljanja uporabnikov, temveč možnosti, ki se jim ponudijo. Žal je urbanizem pogosto politično orodje za upravljanje družbe v prostoru. Zato bi lokalne oblasti morale spodbujati investitorje, da bi svoje projekte izvajali tudi v mestnih jedrih, kjer je potrebno upoštevati javno dobro, kar je mogoče doseči le tako, da prostor napolnimo z vsebino.

Arhitektka in urbanistka Jana Gojanović Purger, ki vodi oddelek za urbanizem v občini Izola, je govorila o zakonodaji na področju urejanja prostora. Od leta 1984, ko je bil nazadnje sprejet sklop zakonov, vezanih na prostorsko načrtovanje in gradnjo, se zakone ves čas zamrzuje, odpravlja in predeluje. Vsakič začeta strokovna, strateška in načrtovalska opravila se ustavljajo, podaljšuje se veljavnost slabih in zastarelih aktov, ti pa so vedno znova dežurni krivci za to, da ne pride do potrebnih sprememb. Posebne težave povzroča odsotnost regionalnega planiranja in neupoštevanje trajnostnih principov.

Dr. Matjaž Uršič je govoril o mobilnosti in prometu v Kopru, ki se seveda spreminja, ko mesto izgublja vsebino in se ta seli v nakupovalne in druge centre.

Zelo konstruktivna je bila tudi razprava številnih udeležencev v polni dvorani Skupnosti Italijanov Santorio Santorio. Gregor Strmčnik iz Ankarana je nazorno prikazal katastrofalne vplive širitve Luke in neizpolnjevanje številnih obljub o ekološkem razvoju, Timi Ećimović je govoril o nujnosti trajnostne prihodnosti in ne samo razvoja. David Stepanov je opozarjal na črne gradnje Luke Koper in načrtovano gradnjo tretjega pomola, ne glede na nasprotovanje številnih občanov, okoljevarstvenikov, civilne družbe. Jadran Vatovec pa je rušenje osnovne šole Janka Premrla Vojka označil kot županov »skvadrizem«.«