Široka podpora iniciativi krajanov Novi Slavnik zavezuje

Iniciativa krajanov Novi Slavnik je v aprilu preverila podporo širše javnosti svoji pobudi za ustrezno ureditev območja nekdanjih Slavnikovih garaž. Predstavljam vam poročilo o zbiranju podpisov v podporo pobudi, ki sem ga pripravila kot aktivna članica Iniciative. Za začetek izpostavljam nekaj zgovornih podatkov: Večino od 1.341 podpisov podpore smo zbrali v zgolj 14 urah na stojnici. Številka 1.314 pomeni približno 3 % vseh polnoletnih prebivalcev MOK oziroma kar 16 % vseh krajanov KS Semedela in Za gradom. Tako močna podpora je pomembno sporočilo ob letošnjem sprejemanju Občinskega prostorskega načrta (OPN), ki ga MOK ne more in ne sme ignorirati. Se še spomnite peticije Skupaj iz leta 2017 za vrnitev Male lože občanom? Jasno izražena podpora občank in občanov je takrat odločilno pripomogla k temu, da je Mala loža postala nadvse dragocen, urejen javni prostor, ki redno gosti razstave in butične dogodke. Tudi v primeru Slavnika gre za enega najpomembnejših krajev v naši občini, ki je bil predolgo degradiran in katerega vrednost in pomen doslej nista bila ustrezno ovrednotena. Čas je.

Zahteve Iniciative

V peticiji z naslovom Območje bivših Slavnikovih garaž naj se uredi v soglasju s prebivalci smo izpostavili tri konkretne zahteve: 

1. MOK naj zavrne postopek sprejemanja OPPN Slavnik po izhodiščih, predlaganih s strani lastnika zemljišča.  Pri urejanju območja Slavnik naj MOK upošteva svoje lastne kriterije, ki jih je postavila za sprejetje krovnega dokumenta, Občinskega prostorskega načrta (OPN). To je, da zagotovi trajnostni prostorski razvoj s celovito obravnavo družbenih, okoljskih in ekonomskih vidikov, tako da se prostor varuje kot omejeno dobrino, ki zagotavlja kakovostne življenjske razmere in sobivanje, zdravo življenjsko okolje, ustvarja in ohranja prepoznavne značilnosti v prostoru, kulturno dediščino, ustvarja in varuje pestrost, prepoznavnost in kakovost krajine, tako da se zagotavlja racionalno rabo prostora in ohranjanja prostorske zmogljivosti za sedanje in prihodnje generacije. Te kriterije naj upošteva tudi pri pripravi izhodišč za pripravo podrejenega dokumenta, kot je OPPN Slavnik.
2. MOK naj prevzame lastništvo spornega zemljišča. MOK in v njenem imenu župan naj končno preseže večletni konflikt med lastnikom zemljišča in prebivalci širšega območja, tako da se z lastnikom dogovori za odkup ali zamenjavo zemljišča v naravi.
3. MOK naj zagotovi namembnost in ureditev območja v soglasju s prebivalci.  V skladu z načelom prevlade javnega interesa in načelom ohranjanja prepoznavnih značilnosti prostora (čl. 7 in 8 Zakona o prostorskem načrtovanju) naj MOK pristopi k ureditvi tega območja z upoštevanjem predlogov in mnenj javnosti (javni posveti, tematske delavnice, natečaji in drugi načini sodelovanja s strokovnjaki na področju urbanizma in arhitekture).

Kako smo zbirali podpise

V razmeroma kratkem času smo zbrali 1.341 podpisov. Na terenu smo jih v dneh od 14. do 21. aprila zbrali 949, na spletu pa v času od 9. do 21. aprila 392.  

Zbiranje na terenu je potekalo na dva načina. Del podpisov je samoiniciativno zbralo nekaj krajanov Semedele v svojih in bližnjih stanovanjskih blokih, glavnino pa smo zbrali na stojnici. V času od 14. do 21. aprila smo imeli stojnico sedem dni po dve uri na dan. Ob njej se je izmenjevalo sedem članic Iniciative – šest dni po dve, en dan štiri, enkrat pa se nam je pridružil dodatni aktivist. Stojnica je bila tri dni postavljena na začetku promenade s semedelske strani, tri dni na koprski strani promenade in en dan nasproti tržnice pred knjigarno. Skupno smo torej na stojnici zbirali podpise 14 ur.

Odzivi

Zelo zanimivo je bilo ob zbiranju opazovati reakcije mimoidočih.

• Presenetljivo veliko jih je že vnaprej vedelo, za kaj gre, zato niso potrebovali dodatne razlage, da bi podpisali peticijo. 
• Zelo veliko mimoidočih se je brez pomišljanja pozitivno odzvalo na našo peticijo, tudi če prej niso poznali problematike. 
• Podpisniki niso le prispevali podpisa, temveč so večinoma tudi spontano povedali svoje odklonilno mnenje o predlaganem projektu.
• Veliko jih je menilo, da intenzivna pozidava območja nekdanjih Slavnikovih garaž sploh ni primerna, vsi so menili, da so visoki objekti na tem območju povsem nesprejemljivi, mnogi so komentirali tudi arhitekturno zasnovo stavb, ki se ne vklaplja v Semedelo in Istro nasploh.
• Mnogi so bili še posebej zgroženi, da komu pride na misel, graditi na nekdanjem občinskem pokopališču. 
• Mnogi mimoidoči so menili, da nimajo pravice do izrekanja o naši peticiji, ker ne živijo v Semedeli. Pojasnili smo jim, da pri peticiji še zdaleč ne gre le za interes krajanov, ki bi bili ob načrtovani gradnji osebno najbolj prizadeti in oškodovani, pač pa za projekt, ki je nesprejemljiv tudi z vidika več strok (arhitekture, urbanistike, zgodovine, sociologije, psihologije). In da ima ali bi vsaj morala imeti v družbi pomembno vlogo solidarnost, ki jo lahko v tem primeru izkažejo s podpisom peticije.
• Žal se vse bolj, tudi med odločevalci na občinskem in državnem nivoju, širi napačno in za skupno dobro škodljivo prepričanje, da se skupnost nima pravice vmešavati v dejavnosti lastnika zemljišča. Mimoidočim, ki so izrazili to mnenje, smo pojasnili, da je občina tista, ki v krovnem prostorskem načrtu, v skladu z javnim interesom in v sodelovanju s strokami, določa možno rabo posameznih območij in ne obratno, da bi namreč lastniki posameznih zemljišč v skladu z osebnimi interesi občini narekovali podrobni prostorski načrt.
• Več ljudi je izjavilo, da bi peticijo sicer radi podpisali, a se bojijo, kako je z varstvom osebnih podatkov. Nekaj je bilo celo takih, ki so v preteklosti zaradi česa podobnega trpeli negativne posledice.
• Med mimoidočimi so bili seveda tudi ljudje, ki jih ne zanimajo vprašanja skupnosti ali jih celo načeloma ne moti, če bi kdo zidal na nekdanjem pokopališču. Mlajši moški je celo izjavil, da bi brez predsodkov kupil stanovanje v stavbi, sezidani na nekdanjem pokopališču, češ da je ljudi vedno več in moramo zato graditi stanovanja kjer koli.
• Nekaj mimoidočih pa je omenilo, da nimajo nič proti načrtovani gradnji, eden je celo rekel, da bo tam kupil dve stanovanji.

Naj zaključim z odmevno mislijo Darja Gregoriča, enega od podpisnikov peticije na spletu: »Le kaj bi porekli v Evropi, če bi judovskemu pokopališču v Rožni dolini pri Gorici, ki je spomenik nacionalnega pomena, z odlokom spremenili status, ga razkopali in pozidali s stanovanji? Na nekdanjem pokopališču v Semedeli 1630 do 1811 - na prostoru nekdanjih slavnikovih garaž je pokopanih nad deset tisoč in več Koprčanov, tudi iz okoliških zaselkov. Med njimi je tudi nekaj sto francoskih vojakov, ki so l. 1806 umrli v Kopru zaradi tifusa.« Več o tem v njegovem prispevku na našem blogu. 

Kaj pomeni zbranih 1.341 podpisov podpore?

O DELEŽU PREBIVALCEV, KI SO PODPISALI PETICIJO

Peticijo so podpisovali polnoletni občani (z nekaj izjemami skoraj polnoletnih), večinoma iz KS Semedela in Za gradom, pa tudi iz KS Koper-center in drugih krajevnih skupnosti naše občine. Le majhno število podpisnikov je iz drugih krajev - spletno peticijo je na primer poleg Koprčanov podpisalo 11 občanov Izole, ob zbiranju na terenu pa manjše število prebivalcev Kopra s stalnim bivališčem izven naše občine ter nekaj naključnih obiskovalcev iz drugih krajev, ki jih je privabila naša stojnica in so želeli solidarno prispevati podpis.

Kolikšen delež odraslih občanov MOK ali polnoletnih prebivalcev KS Semedela, Za gradom in Koper-center je podpisal peticijo, je žal težko ugotoviti. Na spletni strani MOK namreč ne najdemo podatkov o številu prebivalcev in njihovi strukturi. Podobno je s spletnimi stranmi krajevnih skupnosti. Večina jih svoje spletne strani sploh nima (Bertoki, Boršt, Črni kal, Gradin, Marezige, Olmo-Prisoje, Pobegi-Čežarji, Podgorje, Rakitovec, Semedela, Sv. Anton, Škocjan, Šmarje, Vanganel, Za gradom, Zazid), pa tudi na morebitnem FB profilu ni videti tovrstnih podatkov. Od petih krajevnih skupnosti, ki imajo svoje spletne strani, je le ena (Škofije) s tega vidika vzorno urejena, le štiri vsebujejo vsaj osnovne podatke o številu prebivalcev (Dekani, Gračišče, Hrvatini, KS Koper-center), v eni (Žusterna) pa podatkov o številu prebivalcev nismo našli.

DELEŽ PODPISNIKOV GLEDE NA ŠTEVILO PREBIVALCEV MOK

Pa se poigrajmo s številkami, ki so brez težav javno dostopne. V MO Koper je v letu 2020 živelo 52.630 prebivalcev. Če od tega odštejemo (po podatkih Statističnega urada RS za leto 2019) otroke, vključene v vrtce in osnovno šolo ter dijake srednjih šol, dobimo zelo grobo oceno števila polnoletnih prebivalcev, ki je približno 44.000 (ob tem smo zanemarili otroke do 1 leta starosti in otroke, ki niso vključeni v vrtec, prav tako nismo upoštevali dijakov iz Kopra, ki se šolajo v drugih občinah, smo pa upoštevali dijake iz drugih občin, ki se šolajo v Kopru in šteli smo tudi polnoletne srednješolce).

Ob zgornjih predpostavkah je peticijo Novi Slavnik podpisalo približno 3 % vseh polnoletnih občanov MOK, kar je zavidljivo visok delež, še sploh ob upoštevanju zelo kratkega roka zbiranja podpisov.

DELEŽ PODPISNIKOV GLEDE NA SKUPNO ŠTEVILO PREBIVALCEV KS SEMEDELA IN ZA GRADOM

Ker pa so peticijo podpisovali pretežno prebivalci KS Semedela in Za gradom, bi bilo seveda ustrezneje izračunati delež podpisnikov od števila polnoletnih prebivalcev teh dveh krajevnih skupnosti, in ta delež bi bil seveda neprimerno višji. Tudi tega podatka nimamo, zato si pomagajmo z skupnim številom prebivalcev teh dveh krajevnih skupnosti.

Če bi vzeli kot osnovo izračuna vseh približno 8.300 prebivalcev KS Semedela (cca 5.500) in Za gradom (cca 2.800), bi 1.341 zbranih podpisov pomenilo zavidljivih 16 %, če bi odšteli mladoletne ali vsaj mlajše od 16 let, pa bi bil delež podpisnikov še pomembno višji!

Primerjava s podobno peticijo iz leta 2017

V letu 2017 sem kot članica Civilnega gibanja Skupaj sodelovala v podobni koprski zgodbi, zato se mi, razumljivo, vsiljuje smiselna primerjava.

Poleti 2017 smo občani Kopra podpisovali javni poziv Mestni občini Koper in občinskim svetnikom, naj naredijo vse, da Mala loža, ki jo je MO Koper dvanajst let pred tem nepremišljeno prodala, na dražbi 30. 8. 2017 ne bo prodana zasebniku in da s tem lastninska ter arhitekturna celovitost Pretorske palače ne bosta ogroženi. (Več o tem na tej in tej povezavi.)

Na terenu smo obakrat zbirali podpise enako dolgo, en teden po dve uri na dan. Za vrnitev Male lože v javno last smo tako pridobili 1.064 podpisov (277 manj kot tokrat); kasneje se jih je na spletu nabralo še nekaj. 

Zaradi objektivnosti je treba omeniti, da pogoji zbiranja podpisov obeh peticij niso bili identični, zato rezultatov ne moremo primerjati povsem brez zadržka. Ob primerjavi je treba upoštevati več elementov – so pa nekateri olajševali oziroma oteževali zbiranje podpore v enem, drugi v drugem primeru. Čas zbiranja: Zbiranje podpisov za Malo ložo je potekalo v manj ugodnem času, v avgustu. Takrat zaradi počitnic in dopustov Čevljarska ulica, kjer smo imeli stojnico, ni bila tako živahna kot med šolskim letom, kar se je gotovo poznalo pri številu zbranih podpisov. Prostor: Ker je Čevljarska ulica ozka, smo v primeru Male lože lažje vzpostavljali stik z mimoidočimi. Medijska podpora: Zbiranje podpisov za Malo ložo je bilo dobro medijsko podprto, v primeru Slavnika pa je pomemben del medijskih objav prikazoval predvideni projekt enostransko, in objavljene slike nove soseske so bile zavajajoče idilične. Ciljna skupina: Za razliko od tokratnega zbiranja podpisov, v primeru Male lože mimoidoči niso izražali dvoma, ali peticija nagovarja le krajane centra Kopra ali vse prebivalce občine in tudi obiskovalce.

Javna podpora zavezuje

Prepričani smo, da je v letu 2017 prav močan pritisk javnosti obrnil jeziček na tehtnici in da brez naše akcije Mala loža danes ne bi bila nadvse dragocen, urejen javni prostor, ki redno gosti razstave in butične dogodke.

Naša sedanja peticija je, v enako dolgem obdobju in na primerljiv način zbiranja, pridobila celo več podpisov podpore kot peticija za vrnitev Male lože. Zagotovo dovolj, da tudi tokrat Mestna občina Koper izkazane volje in mnenja javnosti ne more in ne sme ignorirati.

Na fotografijah je nekaj prizorov z zbiranja podpisov podpore peticiji Območje bivših Slavnikovih garaž naj se uredi v soglasju s prebivalci. Posnela sem jih Božena Ambrozius, zadnjo pa Vesna Brozić.