Semedelske skalinade

Le kdo ne bi pozelenel od zavisti ob novici, da bodo prebivalci Markovca dobili dvanajstmilijonskega paradnega lepotca. Potem ko so desetletja ponižno grizli kolena, bodo odslej na prostrani razgledni ploščadi s pogledom zaobjeli osupljivo lepoto našega mesta, nato pa se izbranci povzpeli v nebo, medtem ko se bodo navadni smrtniki udobno spustili z dvigalom, švignili po jeklenici ali razposajeno oddričali po toboganu, naravnost na novo mestno kopališče.

Ali pač ne? Imamo morda tudi v drugih naseljih kaj vsaj približno primerljivega? Visokega, drzno oblikovanega, večnamenskega? Kar tudi lahko postane turistična znamenitost za vsak okus, če jo bomo le znali ustrezno predstaviti svetu?

Kdor išče, ta najde odgovor: Imamo, seveda imamo! Ne da bi se zavedali, je že desetletja tako rekoč pod našimi nogami, tu, v Semedeli, a šele zadnja leta je v polnosti dozorelo in se razkrilo v osupljivem mnoštvu oblik in možnih načinov uporabe. 

Dragi sokrajani, dovolite, naj vam odprem oči za to naše doslej neznano bogastvo: Semedelske skalinade. Že med kratkim sprehodom po nekaj bližnjih ulicah odkrijemo vrsto različnih stopnišč na javnih površinah, ki zadovoljijo vse potrebe in okuse domačinov in, upam da v prihodnje vse številnejših, obiskovalcev. 

Z zaračunavanjem uporabe Semedelskih skalinad turistom lahko kaj kmalu celo obogatimo, potem pa z izkupičkom sami zgradimo še lepši in še višji stolp od tistega, ki ga bodo imeli naši sosedje.

Najprej pade v oči impozantna minimalistična skalinada za premočrtne občane in goste, ki se na poti do cilja ne želijo izgubljati v labirintu enosmernih uličic našega spalnega naselja. Predvsem pa v celoti deluje na obnovljive vire energije. 

Na videz zanemarjene, a v resnici prikupno romantične stopnice za zaljubljence in vse, ki jih potihem vleče nazaj k naravi, ne bi se pa želeli odpovedati udobju mestnega življenja.

Običajne, monotono vodoravno položene stopnice otopijo ravnotežne organe, nas prikrajšajo za vznemirljive trenutke in ujamejo v dolgočasno rutino. Zato pa semedelska pustolovska stopnišča poskrbijo kar za dve muhi na en mah: bogat dnevni odmerek poživljajočega adrenalina in neprestan trening čuječnosti.

Stopnice za nemirne, raziskovalne duhove, ki se ne dajo preslepiti še tako lepi zunanjosti, ampak venomer tuhtajo, kaj neki se skriva pod površjem. Tu bodo zlahka potešili svojo vedoželjnost.

Naslednje stopnišče lahko v sleherniku okrepi pozitivno naravnanost, saj nazorno pokaže, da nas po premaganih ovirah za nagrado čaka le še gladka pot do cilja. Izkoristimo jih lahko tako za individualno delo kot za skupinske delavnice. Bo zgrabil priložnost Zavod za zaposlovanje za opogumljanje dolgotrajno brezposelnih občanov?

Povsem nepričakovano najdemo v našem obmorskem flišnatem svetu tudi razgibane stopnice za ljubitelje samoniklega rastlinja in skrivnostnih globin kraškega podzemnega sveta. Gre za unikum z nepredstavljivim raziskovalnim in turističnim potencialom.

Imamo tudi stopnišče, ki je na videz namenjeno malčkom, starejšim ali zadetim občanom, toda nekaj na njem spominja na zgodbe iz skrivnostnega srednjega veka in renesanse. Jih bomo znali izkoristiti tudi kot gledališko in koncertno prizorišče?

Estetsko dovršeno razpokane stopnice ob otroškem vrtcu, ki spodbujajo domišljijo naših malčkov (morda bi vrtec ob njih zato prekvalificirali v Waldorfskega), so pravi magnet za nasprotnike dolgočasno gladkih tekstur. Umetnike in mislece pa lahko navdahnejo k ustvarjalnim presežkom na temo razklanosti.

Ne premore vsak kraj stopnišč, ki kažejo mladini pot iz nevarnosti brezdelja in brezna zasvojenosti na šolsko športno igrišče, na edini asfalt, kjer se kali zdrav duh v zdravem telesu. Ker so včasih neizkoriščene, bi jih lahko s pridom uporabili tudi za ekskurzije šolske mladine z vseh koncev in krajev naše domovine in tujine.

Ta kratki, naključni izbor zaključujem z reliefnimi stopnicami za vse, ki prisegajo na hrapavo podlago za boljši oprijem, še sploh ob poledici. Ali pa za bistre glave, ki vedoželjno opazujejo, v kolikšnem obdobju zmore narava prekriti delo človeških rok.

Zdaj ste se na lastne oči prepričali o dragocenem potencialu naših stopnišč. Še dobro, da ne štrlijo visoko nad zemljo, sicer bi jih naša mestna oblast morda opazila in se domislila kake potratne nadgradnje, ki ne bi bila po meri klenih domačinov. Če pa bi se to vendarle zgodilo, vas, dragi sokrajani, srčno pozivam: Odločno zavrnimo vsako, še tako mamljivo ponudbo mestnih oblasti, da bi kakor koli posegle v naše skalinade, jih obnovile in uniformirale, saj bi s tem le degradirale to pisano infrastrukturno kulturno dediščino. Potem bi nam preostalo le, da skupaj s prebivalci drugih zapostavljenih naselij otožno zremo v mogočni stolp, ki bi lahko bil naš, če bi se rodili pod srečno zvezdo.