Še bolje poskrbeti za živali in podpreti prostovoljce, ki predano skrbijo zanje

Kdo bo posvojil teh šest jezičkov? (Foto Božena Ambrozius)

Eden najpomembnejših portalov s področja varstva živali, Pes moj prijatelj, je zastavil nekaj vprašanj županskim kandidatom v MO Koper. Olga Franca je pripravila odgovore skupaj z Boženo Ambrozius, kandidatko za občinski svet in zapriseženo ljubiteljico živali.

1. vprašanje: Veliko slovenskih občin se je v zadnjih letih odpovedalo ognjemetom. Slednji imajo, kot je znano, veliko škodljivih posledic na okolje in na živali - poleg hrupa, ki vznemirja mnoge živali se pojavljajo tudi žrtve med pticami. Kakšen je vaš pogled na to tematiko? Ognjemeti pod vašim županovanjem DA ali NE in zakaj?

NE, ne v mestu ne na podeželju. Zavzemam se tudi za prepoved vseh eksplozivnih zabavnih artiklov. Razlogov je več kot dovolj - živalovarstveni, okoljevarstveni, zdravstveni, ekonomski ... Kot županja tudi ne bi mirno spala, če bi občina porabila kupe denarja za problematične ognjemete, namesto da bi najprej poskrbela za osnovne potrebe svojih prebivalcev, vključno z živalmi. Prazniki z ognjemeti niso prava nočna mora samo za živali, temveč tudi za njihove skrbnike in mnogo drugih ljudi. Ljudje smo ustvarjalna bitja, zato se zmoremo odlično zabavati tudi brez ognjemetov. Preveč je trpljenja, strahu in trajnih posledic na naših živalih. Odgovorni bi se morali že zdavnaj tega zavedati. Nihče nima pravice drugemu ustvarjati škodo, povzročati bolečine, ga prizadeti. Tudi živalim ne! 

2. vprašanje: Mestna občina Koper je edina večja občina v Sloveniji, kjer se potniki ne smejo prevažati z avtobusi mestnega prometa, če so v družbi psa (tudi male čivave, denimo). Domačini in celo turisti imajo tako nemalo težav z mobilnostjo znotraj občine. Kakšen je vaš pogled na ta problem in kako bi ga rešili? (za primer: V Ljubljani, Mariboru, Celju … je vožnja psom z avtobusi dovoljena (ob pogoju, da je pes na povodcu ali transporterju), v sosednjem Trstu pa poseben občinski odlok določa, da morajo človeka s psom sprejeti v vsa vozila potniškega prometa).

Pes je najboljši človekov prijatelj in se lahko pojavi povsod, kjer je človek, tudi v avtobusu, na vlaku ali v taksiju. Uvedli bomo nalepko Živalim prijazni javni prevoz. Morajo pa biti na povodcu in po potrebi tudi z nagobčnikom, pač v skladu s predpisi. Priporočila bi prostor zanje, da bi se udobno počutili /slabost, razdraženost/. Ponudila bi jim tudi vodo. Skrbniki pa morajo poskrbeti za njihovo higieno. 

Pasji park ob Badaševici
  Obe fotografiji: Božena Ambrozius

3. vprašanje: Koprska občina je v zadnjih letih dobila nekaj površin, ki so namenjene psom – a čisto pravega pasjega igrišča ali parka, kjer bi bila na voljo igrala, senca ipd. še vedno ni. Bi kot nova županja temu področju posvetili več pozornosti?

Psi morajo imeti tudi svoje parke oz. igrišča. Naredili jih bomo v mestu in na podeželju. 

Veliko se da urediti že s skromnimi sredstvi in dobro voljo. Primer: Standard že obstoječega pasjega parka ob Badaševici bi se takoj bistveno povečal, če bi posadili še nekaj dreves in grmovnic, kar se tiče skrbnikov pa bi poskrbeli, da steza, po kateri večinoma hodijo, ob deževnem vremenu ne bi bila vsa blatna. Potrebno bi bilo zagotoviti tudi več pitnikov v mestu, primestju in na podeželju. Bi pa morali biti ustreznejši od tistih redkih, ki jih imamo zdaj. V sedanjih namreč ni urejeno odtekanje vode, da bi pitnike po potrebi lahko izpraznili in očistili, v njih pogosto lebdijo smeti in se razraščajo alge. 

Že doslej sem se kot občinska svetnica zavzemala, da tudi v MO Koper del obale določimo za plažo za pse in vztrajala bom, dokler to ne bo urejeno.

4. vprašanje: Tudi v Kopru, kot po vsej Sloveniji obstaja velik problem prevelikega števila prostoživečih mačk. Kako bi spremenili odnos javnosti do njih in jih iz »nadloge« spremenili v »okras« mesta? 

Potrebno je sistematično ozaveščanje že od vrtca naprej s sodelovanjem občine, ljubiteljev živali in različnih ustanov (npr. vrtcev in šol, medijev ...). Omogočiti javna dela ter nagraditi društva in prostovoljce, ki izkazujejo ljubezen do mačk. Lepo urejen mačji park bi lahko bil zanimiv tudi za turiste. Vse to mora financirati občina. 

Foto Božena Ambrozius
  Foto Božena Ambrozius

5. vprašanje: Prostovoljci iz različnih društev pišejo, da je brezdomnih mačk na terenu spet več, kot jih je bilo pred leti, koncesionar (Marjetica Koper) naj ne bi sledil planu, ki je bil postavljen za postopno zajezitev tega problema. Kakšne ukrepe bi sprejeli, da bi ustavili naraščanje števila brezdomnih muc?

Le celovito in intenzivno ukrepanje na osnovi prave diagnoze stanja bo v nekaj letih pripeljalo do obvladljive situacije. Bistveno je sistematično ozaveščanje občanov vseh starosti in v vseh okoljih.

Zavedati se je treba, da kolonije prostoživečih mačk pri tem sploh niso pravi problem, saj so mačke v kolonijah sterilizirane. Problem je nenehen priliv zavrženih mladičev in drugih mačk, za katere ljudje iz različnih razlogov prenehajo skrbeti. Ogromno število nezaželenih in zavrženih mladičev izvira iz pomanjkanja empatije in iz neozaveščenosti. Žalostno dejstvo pa je tudi, da občani, ki živijo na pragu revščine ali pod njim, sami finančno ne zmorejo poskrbeti za sterilizacijo svojih hišnih živali. Pomagati jim je treba tako, da občina v celoti pokrije stroške sterilizacije.

6. vprašanje: Po odloku, ki velja v Mestni občini Koper je prostovoljcem prepovedano hraniti prostoživeče živali. Je to po vašem mnenju prava odločitev ali obstajajo alternative? Kako naj prostoživeče mačke, ki so že leta in leta vajene dobivati hrano od prostovoljcev preživijo?

Prepoved hranjenja seveda ni prava odločitev. Prostoživečih mačk nikakor ne moremo kar prepustiti ulici, boleznim, lakoti. To je nehumano in nevzdržno. Občina mora poskrbeti za ustrezne življenjske pogoje, tudi za hrano. 

Za zdrave mačke, ki so vajene življenja na prostem, je najbolje še naprej skrbeti na terenu. Življenje v zavetišču je namreč zanje praviloma preveč stresno; znano je, da nekatere od stresa kmalu celo poginejo. Potrebno je, da občina za oskrbo prostoživečih mačk ustrezno podpre društva in prostovoljce, ki zanje skrbijo.

Mladiče, poškodovane mačke in tiste mačke, ki kažejo prijaznost do ljudi, pa je potrebno namestiti v ustrezno zavetišče, ki ga je v naši občini potrebno postaviti, in najti primerne posvojitelje. To je potrebno sistematično organizirati, občina pa financirati. 

Na shodu v podporo ODPMŽ
  Obe fotografiji: Dare Čekeliš

7. vprašanje: Pred tremi leti je Mestna občina Koper upravljanje zavetišča zaupala koprskemu komunalnemu podjetju, z Obalnim društvom proti mučenju živali pa čez noč prekinila sodelovanje. O delu novega upravljavca je slišati različne odzive. Spremljate (poznate) delo Obalnega društva proti mučenju živali in kako ga ocenjujete? Spremljate (poznate) delo Marjetice Koper v Obalnem zavetišču in kako ga ocenjujete? 

Protestirala sem in javno nagovorila protestnike na Titovem trgu v Kopru, ko je Marjetica prevzela to dejavnost. Menim, da so najprimernejši upravitelji zavetišč za pse preverjeni, izkušeni in strokovno usposobljeni ljubitelji živali, ne pa komunalna podjetja. Stanja v zavetišču pod upravljanjem Marjetice ne morem komentirati, saj nimam dovolj informacij, neuradno pa slišim, da to ni več tisto živahno stičišče ljubiteljev živali kot je bilo prej. Sem za prenos upravljanja in menim, da si to zaupanje zasluži Obalno društvo proti mučenju živali. Menim, da bi obalno zavetišče tako lahko spet postalo pravi center skrbi za pse, ki zna in hoče tudi izkoristiti vsako priložnost za ozaveščanje občanov in zbiranje donacij, kar je ODPMŽ vseskozi počelo. Obalne občine pa bi morale še naprej skrbeti za ustrezno stanje infrastrukture in tudi izboljšati pogoje življenja, tako da bi bile živali dovolj zaščitene pred vročino in mrazom. Za mačke predlagam ločeno zavetišče, z ločenim upravljanjem. Morda bi bilo za to zainteresirano društvo Mačja preja, ki se dolga leta posveča prav mačkam in se sooča s prostorsko in finančno stisko.  

Nekoč živahno sprehajališče prostovoljcev in zavetiških psov danes večinoma sameva (Foto Božena Ambrozius)

8. vprašanje: Je po vašem mnenju Koper psom prijazna občina? Kaj bi še morali v občini postoriti, da bi bilo za pse in njihove skrbnike bolje poskrbljeno?

Odvisno, s kom se primerjamo. Vsekakor pa je možno in potrebno storiti še več. Namestiti več pitnikov vode in več košev za iztrebke – tudi na podeželju, urediti več parkov in dostop psov na javna prevozna sredstva. Finančno bolj podpreti društva, ki skrbijo za živali, subvencionirati sterilizacije (socialno šibkim v celoti). Več ozaveščati, od vrtca naprej. Tudi skrbnike psov, ki na javnih površinah neodgovorno puščajo iztrebke in s tem pri občanih po nepotrebnem izzivajo nezadovoljstvo. Veliko dela pa bo tudi potrebnega, da v naši občini ne bomo več priča primerom, ko psi v mrazu in vročini životarijo v majhnih pesjakih ali na kratkih verigah.

9. vprašanje: Ali podpirate obvezno čipiranje mačk in uvedbo centralnega registra mačk po vzoru centralnega registra psov kot ukrep za nadzor nad ravnanjem z mačkami in nadzor nad mačjo populacijo in zakaj da oz. zakaj ne?

Tako kot pri psih, je čip tudi pri mačkah dobrodošel za identifikacijo. Znano je, da izgubljene čipirane mačke iz zavetišča hitro najdejo pot domov, nečipirane pa ne. Drugih možnih razlogov za čipiranje mačk ne poznam. Čipiranje mačk se mi ne zdi nujno, saj to niso velike živali, niso nevarne in ne delajo škode. Vprašanje je tudi, kakšne posledice bi v praksi prineslo morebitno obvezno čipiranje mačk – morda tudi kakšne nezaželene.

Sama razmišljam predvsem v smeri, kako še bolje poskrbeti za osnovne življenjske potrebe živali, še posebno zavrženih, in kako primerno podpreti prostovoljce, ki predano skrbijo za zavržene živali, kar že vrsto let počnejo z neizmerno energijo in to v veliki meri tudi sami financirajo. Naša občina je bogata, to dejavnost mora tudi finančno bolj ustrezno podpreti in z roko v roki z ljubitelji živali poskrbeti, da bomo kot živalim prijazna občina med najbolj zglednimi v državi.