Pustolovski glasbenik in karizmatični župan New Yorka

Zgodbe koprskih ljudi, ki nam krepijo samozavest: Achille in Fiorello La Guardia


Družina La Guardia


Achille La Guardia

V Kopru, ki ga imenujemo tudi Istrske Atene, je v zgodovini živelo mnogo pomembnih ljudi, med njimi tudi skladatelj in glasbenik Achille La Guardia, ki je imel zelo pestro in avanturistično življenjsko pot.

Rodil se je 26. marca 1849 v Foggi. Glasbeno izredno nadarjeni fant je z najvišjimi ocenami zaključil šolanje na glasbenem konservatoriju v Neaplju. Kot mladenič nemirnega duha se je udeležil bojev za neodvisnost Italije in se spoznal z Menottijem Garibaldijem, sinom Giuseppeja Garibaldija. Njegov velik vojni tovariš je bil v teh bojih tudi koprski prostovoljec Antonio Pizzarello, ki ga je navduševal nad lepoto Istre in njenih mest. 

   Achille La Guardia s kornetom in kot kapelnik v ameriški vojski

Nato je ta energični mož odpotoval v Švico, Indijo, se v Trstu poročil s Tržačanko judovskega rodu Irene Luzzatto Coen in leta 1880 emigriral v Ameriko. Sodeloval je v bojih ob zadnjih uporih indijanskih plemen in se spoprijateljil z Buffalo Billom (William Cody), s katerim sta se kot po čudežu rešila iz teh krvavih bitk. Spoznal se je tudi s šerifom  Wyattom Earpom, legendo divjega zahoda, ki nam je poznan tudi iz ameriških vesternov. Vodil je različne orkestre po Ameriki in igral v njih, poučeval glasbo in potoval. Bil je kapelnik vojaške godbe ameriške vojske in bil odlikovan.

    Menotti Garibaldi, Buffalo Bill in Wyatt Earp

V Ameriki so se mu rodili hčerka Gemma (1881) ter sinova Fiorello (1882) in Richard (1887). Zaradi bolezni so ga upokojili, a z osemdolarsko pokojnino niso mogli preživeti. Tako se je leta 1898 vrnil z družino v Trst k Irenini noni Fiorini, ki je izhajala iz znane italijanske judovske družine Luzzatto, in se zaposlil. Že leta 1899 so se odselili na Reko, kjer je vodil hotel Kontinental na Sušaku in komponiral. S skladbo Dime Rita je zmagal na natečaju za reško canzoneto; skladba je postala nekakšna reška himna (tu je posnetek). Sin Fiorello je leta 1900 dobil službo na ameriškem konzulatu v Budimpešti, Richard pa je kot prevajalec plul na ladji Canard Linea in več kot 50-krat preplul ocean.

Achillejeva žena Irene in hčerka Gemma

Leta 1900 se je Achille z ženo in hčerko preselil v Koper k staremu vojnemu prijatelju Antoniu Pizzarellu. Najprej so živeli v l'Albergo Trattoria Sartori (v bližini palače Tacco), nato v Trattoria Centrale, ki je bila v ulici Via degli orti (Danes Ulica OF). Kmalu so jo preimenovali v Trattoria San Marco; v njej je bil kasneje sedež katoliškega kluba z gledališčem.

V Kopru je z ženo in hčerko preživel srečna leta. Gemma je v orkestru igrala violino in mandolino ter pomagala očetu pri vodenju Filharmoničnega orkestra in društva. Achille je aktivno sodeloval v glasbenem življenju Kopra, poučeval in komponiral. Umrl je 21. oktobra 1904, zadet od kapi. Koprski zdravnik Longo (nedavno porušena palača Longo) mu je nudil zadnjo pomoč.

Fiorello ga je dal pokopati v Trstu na anglikanskem pokopališču. Ko je leta 1906 Buffallo Bill s svojim cirkusom gostoval po Evropi in obiskal tudi Trst, se je spomnil svojega velikega prijatelja in mu na grob, ki še danes obstaja, prinesel rdečo vrtnico.  

Fiorello La Guardia

Medtem ko je Fiorello delal na ameriškem konzulatu na Reki, je v Kopru večkrat obiskal očeta. Rad je zahajal v Loggio, kjer se je spoznal z znanimi koprskimi advokati: Ponisom, de Manzinijem in drugimi.

  Fiorello na Reki in kot župan

Po Achillejevi smrti sta se Irene in Gemma preselili k Fiorellu na Reko. Tu je Gemma spoznala madžarskega Juda Hermana Glucka, s katerim se je poročila. Leta 1909 so se odselili v Budimpešto, kjer je Irene leta 1915 umrla. Leta 1944 so nacisti družino Gluck aretirali. Gemmo so odpeljali v taborišče Ravensbrück, moža, hčerko Irene in vnuka Richarda pa v Mauthausen. Mož vojne ni preživel, Irene pa se je po vojni s hčerkama in vnukom odselila v Ameriko.

Fiorello se je odselil v Ameriko že leta 1906 in se poročil s Koprčanko Theo Almerigotti, ki pa je zgolj 26-letna umrla. Kasneje se je ponovno poročil; z drugo ženo nista mogla imeti otrok, zato sta posvojila dva dečka, Erica in Jeana. Kot pravnik, ki je govoril sedem jezikov, je bil Fiorello izvoljen za senatorja ter v treh mandatih od leta 1934 do 1945 postal eden najuspešnejših županov New Yorka in uspešen borec proti mafiji. Zaradi odločnih ukrepov v dobro mesta je karizmatični in priljubljeni župan slovel kot Napoleon New Yorka. Po njem so poimenovali eno od newyorških letališč. 

Fiorello z Einsteinom
   Fiorello na poštni znamki
 

Newyorško letališče La Guardia   Spomenik La Guardii, Greenwich Village

Kaj, ko bi Fiorello La Guardia v koprski Loggii imel spominsko obeležje, kot ga ima James Joyce v Trstu?

Po vojni se je Fiorello La Guardia srečal tudi s Titom. Kot predsednik UNRRA - organizacije za človekoljubno pomoč Amerike porušeni Evropi, je imel zadnji stik s Koprom v letu 1945, dve leti pred svojo smrtjo. 

Obisk v povojni Jugoslaviji   Šahovska partija s Titom

Viri:

https://www.flickr.com/photos/laguardiaandwagnerarchives/4647686694/in/album-72157624029177677/

http://www.istrianet.org/istria/illustri/non-istrian/la_guardia/achille/valente_bio-ita.htm

http://www.istrianet.org/istria/illustri/non-istrian/la_guardia/family-album1.htm

http://www.unipoptrieste.it/rassegna-stampa/novita/italianistica-a-fiume-un-libro-su-fiorello-la-guardia

http://n3wy0rkc1ty.blogspot.com/2006/09/fiorello-laguardia.html


  • Deli objavo