Prvi je »peticijo« za novo šolo podpisal župan

Burni odzivi župana Borisa Popoviča na delovanje civilne iniciative Špet na Škofijah, ki se zavzema za gradnjo nove šole in ne za predvideno energetsko sanacijo, nazorno kažejo številne aspekte njegovega delovanja in vodenja občine ter njegovega osebnega odnosa do stvari in ljudi. Desetletno dogajanje z objektom osnovne šole Škofije je tako eden izmed tipičnih primerov nikoli uresničenih volilnih obljub, zapravljanja javnega denarja za razpise, načrte visoko letečih objektov in utopičnih podob, ki vedno znova končajo v predalih. Žal se nam tudi razkriva, da Mestna občina Koper ne živi v demokraciji, ampak ji vlada Veliki vodja, ki z javnimi (našimi!) sredstvi preko medijev in plakatov ponovno obračunava s posamezniki. Hkrati pa ignorira ustavnopravno ureditev naše države.

Naj začnemo s slednjim. V Sloveniji imamo uzakonjeno lokalno samoupravo, vsake štiri leta lokalne volitve, imamo občinske svete, svete krajevnih skupnosti, zbore krajanov, akte, ki urejajo medsebojne odnose in naj bi zagotavljali vpliv občanov na krepitev lokalne samouprave in dvig kakovosti življenja na lokalni ravni. Kaj nam kaže primer OŠ Škofije? 

O dotrajanosti in obnovi v Letnem delovnem načrtu OŠ Škofije za šolsko leto 2008/2009 (iz prezenatcije ŠPET)

Občinski svet je daljnega leta 2008 na predlog župana sprejel načrt razvojnih programov in v njem njegovo zamisel novogradnje šole na Škofijah. Po sklepih občinskega sveta je bila pripravljena razpisna dokumentacija za pridobivanje študij in zamisli projektov (pod njo je bil podpisan župan), občinski svet je v ta namen potrjeval predvidene proračunske investicijske odhodke in tako naprej. Zelo intenzivno dogajanje je potekalo do volitev 2011, čeprav javne sledi, kako je bila v to vpeta lokalna skupnost, šola in svet staršev, ni. 

Iz Načrta razvojnih programov MO Koper za leto 2010, sprejetega decembra 2009: "OŠ Škofije: v letu 2010 je predvideno plačilo že naročene projektne dokumentacije ter pričetek izvajanja investicije nadomestne gradnje objekta osnovne šole, saj obstoječi objekt tehnično ni več ustrezen. Z nadomestno gradnjo se bo tudi zagotovilo optimalne pogoje za šolsko populacijo."

Potem tišina. Daleč od oči javnosti in daleč od drugačne odločitve občinskega sveta o novogradnji se je rojevala nova zamisel in začela pripravljati nova dokumentacija, tokrat za energetsko sanacijo. Prvo naročilo o preverjanju stanja stare šole pa je občina iskala celo pred danimi volilnimi obljubami.

Foto: Barbara Verdnik

Pred volitvami 2014 smo ob rezanju traku dozidanih prostorov vrtca spet slišali javne obljube župana, da pa tokrat nova šola bo. Pokazalo se je, da so bile spet s figo v žepu. Na podlagi Odloka o proračunu Mestne občine Koper in Načrta razvojnih programov 2016-2019, torej sklepov občinskega sveta (na predlog župana), je bil junija 2016 objavljen javni poziv za javno zasebno partnerstvo pri energetski sanaciji OŠ Škofije. Potem še javni razpis za sofinanciranje energetske sanacije v okviru Operativnega programa Evropske kohezijske politike za obdobje 2014 – 2020. 

Iz investicijskega programa "Energetsko učinkovita sanacija Osnovne šole Oskar Kovačič Škofije": "V obdobju od izgradnje do danes so bila na stavbi opravljena le najnujnejša vzdrževalna dela in odprava napak ... Na stavbi so opazne hude težave z vlago, vdorom meteorne vode, dotrajanimi instalacijami, stavbnim pohištvom, toplotnimi izgubami in podobno."

Foto: Barbara Verdnik

Vmes so se na Škofijah dogajali zbori krajanov in sklepi o nujnosti izgradnje nove šole. Ampak župan in vsa občinska administracija je bila za te predloge in zahteve gluha. Vse našteto je bilo pravzaprav nič vredno. Nobeni sklepi, nobene zaveze, niti do sofinanciranja iz evropskih sredstev, niti lastne obljube in podpisi. Ker županu ni všeč, da mu Špet nastavlja ogledalo, navaja njegove lastne obljube, dokumente in dejstva o poraznem stanju objekta, je uporabil že preverjeno taktiko. Preko občinskih in od občine financiranih medijev sporoča, da si je premislil, da sanacije ne bo in da je za to seveda kriva civilna iniciativa, ki ne podpira njegove zadnje »najboljše« rešitve, to je »energetske sanacije« tehnično in ekonomsko preživetega objekta. Po stari praksi so ob tem posamezni člani civilne iniciative deležni še obilice žaljivih, tudi osebnih napadov. Nekaj izrazov iz tokratnega županovega nabora: »razgrete glave lokalnih kvazi politikov, brezkompromisnosti nekaterih posameznikov z bolnimi ambicijami, čisto navadni politični oportunisti, ki nesramno zlorabljajo nedolžne otroke«. ŠPET (kratica je izpeljana iz imen krajev v KS Škofije) pa je za njega tako samo špetir in telenovela.

Morda kdo misli, da ima župan pač dolg jezik ali da to pišejo piarovci. Pišejo že res, ampak misli so njegove. In to že dolgo. Na primer iz časov rušenja dveh šol v Kopru in gradnje nove, ko so leta 2005 enega od borcev za ohranitev objekta OŠ Janko Premrl Vojko, takratnega predsednika sveta KS Center, uporabili za prostaške plakate pred referendumom in na njih napisali »Vremec, ne seri«. Po zmagi na volitvah jeseni 2006 je imela novinarka Primorskih novic z županom intervju in ko mu ni bilo všeč zadnje vprašanje, je z njo seskistično obračunal in jo odslovil s »spizdi in odjebi«. Primerov osebnih žalitev je še zelo veliko, za nekatere je bil župan tudi pravnomočno obsojen. 

A to je ta hip manj pomembno.

Žalitve, diskreditacije, manipulacije in laži imajo namreč zelo jasen namen: zastrašiti in utišati tiste, ki si želijo spoštovanje zakonske lokalne ureditve in bi pri odločitvah radi sodelovali; pri ostalih pa povzročiti strahospoštovanje in apatijo. S tem se seveda ustvarja prostor za izsiljevanja in odvisnost. Tako in zato je treba širiti prepričanje, da je vsa moč v rokah zgolj župana, da je od njega vse odvisno in za samoumevno vzamemo, da je tako in pika. V primeru šole si je pač ne glede na vse sklepe občinskega sveta, zbora krajanov in sveta KS ter že izpeljane postopke in podpisano pogodbo z izvajalcem del enostavno (večkrat) premislil. Še profesionalni novinarji so po toliko letih drila pristali na to logiko. A ta logika zanika ves demokratični sistem države in lokalne samouporave.

Kajti zakaj potem potrebujemo občinski svet, krajevne skupnosti, lokalne volitve? Ali še bolj konkretno: kaj dela Nadzorni odbor občine, ki naj bi bil najvišji in neodvisen organ nadzora njene javne porabe? Zakaj plačujemo približno 150 občinskih uslužbencev in sejnine ter druge stroške 33 občinskim svetnikom, če odloča samo župan? So potrebni samo za pesek v oči? Precej drago, bi rekla.

Na ta vprašanja bi morali seveda odgovarjati ministrstvo za javno upravo in celotna vlada, računsko sodišče in drugi nadzorni organi. Zelo pomembno pa bi bilo, da bi se jih zavedali kot občani in državljani, ko bomo spet deležni čudovitih novih volilnih načrtov in obljub. Verjamem, da bo vsak, ki ima vsaj malo izkušenj in spomina na zadnjih 16 let županovanja koprskega župana, vendarle postal bolj skeptičnen.

Ker če preprosto prevedemo njegovo nastopaštvo na zboru občanov in druge burne odzive glede šole na Škofijah, gre zgodba takole.

Objekt OŠ Škofije je že dolga leta v poraznem stanju, izkazana skrb za otroke pa dobra volilna vaba. Zato je župan novogradnjo obljubljal kar na dvojih lokalnih volitvah in ji namenjal 9 milijonov evrov. Nekje vmes je denar za novo šolo zapravil za druge stvari. Letos pred volitvami je hotel krajanom, staršem in otrokom »prodati« kot novo šolo zgolj 900.000 evrov vredno energetsko sanacijo. Zanemaril je dejstvo, da gre za dotrajan montažni objekt in da vsi krajani niso izgubili spomina ter si želijo za svoje otroke in vnuke zdravo in sodobno šolsko okolje. Aktivnost civilne iniciative ga je presenetila in problemi tudi. Zato je v bistvu pristal na zgolj vzdrževalna dela zanemarjene šole, to pa gostobesedno preoblekel v krivdo in napad.

Zdaj čakamo še, kako bo ponovno obljubil novo šolo in v kaj bo novo obljubo pred volitvami zapakiral.

Prva obljuba na predvolilnem letaku: "Poskrbeli bomo za čimprejšnji začetek gradnje novega vrtca in osnovne šole".