- Skupaj - Gibanje aktivnih občanov mestne občine Koper
- O gibanju
- Kontaktiraj nas
- Volitve 2018
Glasbena šola Koper je županu in občinskemu svetu Mestne občine Koper podala pobudo za urgentno reševanje prostorske stiske. Objavljamo celotno besedilo.
Sicer ustrezno urejeni prostori Glasbene šole na Gallusovi ulici še zdaleč ne zadostujejo (Foto: Barbara Verdnik)
Razvoj Glasbene šole pod vprašajem
Glasbena šola Koper je tretja največja glasbena šola v državi, letno je približno 1.000 otrok in mladostnikov deležnih celostnega razvoja s pomočjo glasbe in glasbenih dejavnosti. Kako kakovostno vzgojno-izobraževalno delo opravlja kolektiv, govorijo podatki o doseženih nagradah na regijskih, državnih in mednarodnih tekmovanjih. Osrednja glasbena ustanova v občini pa se že leta sooča z vse bolj perečimi prostorskimi težavami, saj palača Gravisi-Barbabianca že dolgo ne zadošča za vse dejavnosti, ki jih Glasbena šola Koper izvaja. Organizacija pouka in nastopov na številnih lokacijah je vse težja in tudi draga, otežuje delo zaposlenim in dostop otrokom ter njihovim staršem. Nekaterih pobud, da bi glasbena šola uvedla učenje novega instrumenta, na primer orgel, v takih razmerah ni mogoče uresničiti. Pravzaprav je brez celovite prostorske rešitve razvoj in nadaljnje kakovostno delo ogroženo.
Zato pozivamo ustanoviteljico glasbene šole, Mestno občino Koper, da se začne urgentno ukvarjati z iskanjem prostorskih rešitev. V proračun in načrt razvojnih programov za leto 2024 naj umesti izdelavo projektne naloge oziroma Dokumenta identifikacije investicijskega projekta (DIIP) za nujno prostorsko širitev Glasbene šole Koper v višini približno 25.000 EU. V nadaljevanju pa naj v letu 2025 pristopi k realizaciji te prepotrebne investicije.
Glasbena šola Koper mora ostati v središču mesta v palači Gravisi-Barbabianca, hkrati pa dobiti ustrezne, dovolj velike dodatne prostore, kjer bodo lahko združene vse njene dejavnosti. Tako bodo prišle do izraza tudi komplementarne izkušnje in znanja ne samo na glasbenem, ampak tudi na področju izobraževanja ter kulturne raznolikosti mesta nasploh.
Glasbena šola naj soustvarja vsebino mesta
S tem bo omogočen nadaljnji razvoj, Koper bo postal še bolj glasbeno mesto, ohranjal bo svojo živost in skrbel za živahnejši utrip. Najprimernejša lokacija je Trg Brolo v povezanih objektih Palači Vissich-Nardi in Fontico oziroma v izpraznjenih prostorih bivše upravne enote. Hkrati dajemo pobudo, da MOK v svojem delovanju to pomembno institucijo bolje ovrednoti in jo pritegne k soustvarjanju vsebine mesta.
Notranjost palače Gravisi-Barbabianca, v kateri domuje koprska glasbena šola (Foto: Barbara Verdnik)
Vodilo Glasbene šole Koper so znamenite besede vélikega skladatelja in glasbenega umetnika Ludwiga van Beethovna: »Glasba je višje razodetje kot vsa modrost in filozofija.«
Sprehod po več kot 70-letni zgodovini Glasbene šole Koper s podružnicami v Piranu in Izoli potrjuje, da temu izreku zvesto sledimo in se nenehno razvijamo. Od skromnih začetkov v treh istrskih mestih ima danes glasbena šola 860 učencev, ki obiskujejo pouk glasbe in se učijo različnih instrumentov, 85 učenk baleta in plesne pripravnice, 90 učencev v predšolski glasbeni vzgoji in pripravnici, 60 dijakov pa obiskuje Umetniško gimnazijo glasbene smeri.
Šola z več kot 1.000 učenci vsestransko izkazuje kakovost
Torej je več kot 1.000 otrok letno deležnih celostnega razvoja s pomočjo glasbe in glasbenih dejavnosti, ki jih izvaja Glasbena šola. Da gre za kakovostno vzgojno-izobraževalno delo, pa govorijo podatki o doseženih nagradah na nekdanjih republiških in zveznih tekmovanjih ter od osamosvojitve dalje na regijskih, državnih in mednarodnih tekmovanjih, ki so se jih v letih od 1971 do danes udeležili številni solisti, komorni ansambli in orkestri. O kakovostnem pedagoškem delu govorijo tudi vsakoletni uspehi učencev in dijakov, ki uspešno opravljajo sprejemne preizkuse za akademski študij glasbe doma in v tujini. V zadnjih letih je šola strokovno sodelovala z glasbenimi šolami na Hrvaškem, Češkem, Madžarskem, v Avstriji, Italiji, Franciji, na Nizozemskem, v Nemčiji in na Poljskem. Koprska glasbena šola se ponaša tudi s sijajnimi skladateljskimi dosežki Vladimirja Lovca in Ivana Ščeka, v zadnjih letih pa tudi Mateja Bonina, Ambroža Čopija, Bojana Glavine, Tatjane Jercog in Andreja Makorja.
Delo na razdrobljenih lokacijah je izjemno težavno
Glasbena šola Koper od leta 1955 deluje v palači Gravisi-Barbabianca, ki je bila leta 1984 v celoti obnovljena. V njej ima 27 učilnic, pouk pa poteka še v OŠ Koper, v godbenem domu POK-a, v prostorih Arene Bonifika, na Gimnaziji Koper … Pouk poteka tudi izven Kopra (Marezige, Ankaran, Markovec), kar je za tako raznoliko občino dobro in bi bilo vredno razmišljati o razširitvi še na kak drug kraj, saj poveča možnost osnovne glasbene vzgoje (npr. pripravnice) in približa možnost glasbenega izobraževanja tudi tistim, ki jih starši ne morejo voziti v Koper (na primer zaradi socialnih razmer). Potek dela na različnih lokacijah sicer omogoča dostopnost večjemu številu učencev, po drugi strani pa je organizacija pouka in nastopov izjemno otežena.
Šola v centru ohranja vitalnost mesta
A ključno je, da občina zagotovi glasbeni šoli v centru mesta ustrezne prostore za kakovostno delo za vse tiste, ki lahko brez težav prihajajo v Koper. S tem pa ohranja tudi vitalnost mesta. Predlagana lokacija na Trgu Brolo bi bila najbolj primerna.
Glasbena šola Koper premore le eno dvorano, kjer potekajo vsi šolski in razredni nastopi. Glede na podatek, da koprsko glasbeno šolo brez obeh podružnic obiskuje 516 učencev pri individualnem pouku inštrumenta, bi nujno potrebovali še kakšno koncertno dvorano. Obstoječa dvorana je zasedena tudi v dopoldanskem času, saj na glasbeni šoli poteka pouk umetniške gimnazije glasbene smeri. Dijaki pa koncertno dvorano dnevno potrebujejo.
Glavnina vseh nastopov poteka v koprski dvorani in tudi tisti učenci, ki obiskujejo glasbeno šolo na dislociranih oddelkih, nastopajo v dvorani glasbene šole na Gallusovi 2.
Povsem izolirani oddelek baleta
Negativna plat razkropljenega izvajanja pouka je tudi dislociran oddelek baleta, ki poteka v dvorani Bonifika. Dve učiteljici sta praktično povsem izolirani od preostalih učiteljev, kar ne omogoča dobrega in vsakodnevnega sodelovanja med učitelji. To pa je pogoj za kvalitetno in strokovno rast glasbene šole.
Šola ima predmet orkester in več delujočih orkestrov: godalni, pihalni, simfonični, orkester kitar … A pouka pri predmetu orkester dejansko nimamo kje izvajati, ker nimamo lastnih primernih prostorov. Primorani smo vedno nekje gostovati in se prilagajati. To prilagajanje je logistično zelo zahtevno, saj moramo vse velike inštrumente prenašati, nekatere še prej razstaviti, prenesti notna stojala, stole ... Orkester je potrebno vedno znova postaviti, kar zahteva veliko časa. Zaradi pomanjkanja prostorov tako več kot 30 odstotkov delovnega časa porabimo za logistiko.
Nujna je še kakšna koncertna dvorana
Dogaja se, da moramo večkrat najemati koncertne klavirje, saj jih v mnogih najetih prostorih ni. Najemamo tudi prevoze za inštrumente z lokacije na lokacijo.
V Kopru ni primerne dvorane za izvedbo koncertov orkestrov, tako smo se večkrat primorani seliti v portoroški Avditorij. To je trenutno edina spodobna dvorana za izvedbo večjih koncertov orkestrov, zborov ter baletnih predstav zavoda, ki pa ni prav poceni.
Bolj kakovostno delo, več finančnih bremen
Glasbena šola Koper je velika šola z številnimi dejavnostmi v svojem kurikulumu. Poleg redne dejavnosti so tu še razni mednarodni projekti, predavanja, gostovanja glasbenih šol in orkestrov širom Evrope, kar pomeni še več logističnih problemov, še več finančnih bremen. Tudi zato šola nujno potrebuje nove ustrezne prostore.
Kaj nujno potrebujemo
Glasbena šola bi za normalno delovanje in razvoj potrebovala: veliko koncertno dvorano (vsaj 200 m2), orkestrsko dvorano (120 m2), dve baletni dvorani za izvedbo pouka (80 do 100 m2), prostor za sodobno knjižnico in čitalnico, kjer se lahko posluša glasbo (100 m2), prostor za shranjevanje inštrumentov (40 m2), prostor za arhiviranje ter vsaj 12 ustreznih učilnic v skladu z uradnimi normativi in standardi za glasbene šole. Nekateri učitelji nimajo učilnic in so primorani poučevati v neprimernih prostorih, če jih sploh dobijo. Vodstvo glasbene šole ne more zagotoviti vsem učiteljem osnovnih delovnih pogojev.
Glasbena šola se na tak način ne more dobro razvijati, pridobivati kvalitetnega pedagoškega kadra in podobno. Mladi se raje zaposlijo nekje, kjer so urejeni pogoji za delo, kar žal ne velja za Glasbeno šolo Koper.
V drugih krajih boljši pogoji za glasbeno gimnazijo
Tudi izvajanje pouka Umetniške gimnazije glasbene smeri zahteva visoke standarde in ustrezno strukturo, kot so učilnice, dvorane ter ustrezni inštrumenti. Zaradi bistveno slabših pogojev kot jih denimo nudijo Ljubljana, Velenje, Celje in Maribor, se nekateri dijaki ne odločajo za Koper in grejo raje tja, kjer so jim zagotovljeni boljši pogoji za izobraževanje. To je škoda za našo regijo, saj prav mladi glasbeniki med petnajstim in devetnajstim letom s svojim glasbenim udejstvovanjem in doprinosom ustvarjajo in zagotavljajo kvalitetne koncerte in dvigujejo umetniško vrednost okolju.
Kot pravijo v kolektivu, pomanjkanje prostora zelo determinira razvoj Glasbene šole Koper, žal v negativnem smislu. Preveč časa izgubljamo z logistiko organizacije pouka, preveč smo odvisni od ustanov, kjer najemamo prostore, na tak način ne moremo kreirati lastne politike. Vseskozi moramo nekoga prositi in biti od nekoga odvisni, da lahko dokaj normalno izvajamo dejavnosti. Tudi večjih koncertov, prireditev, festivalov ni, ker jih nimamo kje organizirati. Tako ima mesto Koper z glasbeno šolo ogromen potencial, odlične glasbenike in orkestre, ki pa jih zgodovinsko mesto povsem zanemarja.
Učitelji in ravnatelj Glasbene šole Koper
Vabljeni k podpisu pisma podpore pobudi Glasbene šole (Foto: Barbara Verdnik)