Prisluhniti, slišati in poiskati rešitev

Prebivalki Kolombana Tinki Podjavoršek že skoraj dvajset let povzročajo hude težave in materialno škodo meteorne in fekalne vode, ki se od zgornjih sosedov redno zlivajo na njeno parcelo in hišo. Obupana nad neukrepanjem občine (kljub že davno dani obljubi, da bodo stvar uredili), je zaprosila za pomoč kandidate za županjo oziroma župana. 

Tinka Podjavoršek nam razlaga, od kod pritekajo vode (Foto Božena Ambrozius)  

Še istega dne smo jo Olga Franca, Edmond Gašpar in jaz obiskali. Ogledali smo si škodo, ki jo vode povzročajo na parceli in v hiši ter zgroženo pregledovali foto dokumentacijo poplav. Svetovali smo ji potrebne ukrepe in ji obljubili pomoč, ne glede na izide volitev. Olga se je Tinki posvetila s popolno pozornostjo, tako značilno zanjo, in tudi v naslednjih dneh ji je ves čas stala ob strani z nasveti, kako naj se dogovarja z občino, ki se je vendarle tudi odzvala njenemu klicu na pomoč.

Takoj začutiš, če te nekdo res sliši  (Obe fotografiji: Božena Ambrozius)

Kasneje se je Tinka Podjavoršek vsem županskim kandidatom zahvalila s temle pismom:

Dragoceni  županski kandidati! Po desetletjih občutka, da sem persona non grata, so se po sos pismu za vse vas, poslanem 21.10.2018, začele v mojem življenju dogajati spremembe – po vaši zaslugi. Srčna, srčna hvala vsem.

Dočakala sem celo obisk »županje« Olge FRANCA. Ženske s tisto Veliko Začetnico, ki takoj pusti v človeku občutek varnosti, sproščenosti, topline in zaupanja. Zna poslušati in daje človeku tisti tako dragoceni občutek, da te resno jemlje. Da res želi pomagati, ker ji je mar za ljudi in za njihove stiske. Prišla je že takoj drugi dan po pismu, s svojo ekipo, ki so si vse pogledali, tako stanje na terenu, kot v albumih in umirjali moje mahanje z rokami … in mi takoj povedali, da so tudi oni tisti, ki se bodo na pravi način lotili tega in mi dali še vso podporo za akcije, ki bi bile potrebne, da to izpeljemo. No, saj še vedno ne znam v besede preliti besed hvaležnosti, ker sem se počutila kot odmrznjena Sneguljčica, ki je končno dočakala rešitelje. Moški »župani« so mi ali pisali, ali pa smo se slišali. Zame so postali kot vitezi koprske okrogle mize, ki imajo v svoji sredini mušketirko, pod katere taktirko bi lahko vsi plesali ples spoštovanja in dobrih odnosov.

Valter KRMAC mi je odgovoril, da razume mojo stisko in da bo kot župan prisluhnil mojim problemom. Prav tako se je odločno javil Danijel SERTIČ, ki misli resno, saj razume mojo stisko, zato je potrebno TAKOJ začeti reševati te težave, je prav sočutno napisal v njegovem predlogu reševanja. Marjan KRIŽMAN je med drugim povedal stavek, ki ga vsak, ki je v stiski, želi slišati. Da je za vsakogar njegov problem največji na svetu. In da se vsak problem dá  rešiti s potrpljenjem. Zato se bo zavzel za zadevo in bo pomagal po najboljših močeh, saj ima za sabo že veliko kilometrine in ve, kako se lotiti zadeve. Zelo, zelo dobrodejen odziv. Naj se uresničijo tudi pomembne izjave Alana MEDVEŠA, da bodo vsem prebivalcem priskrbeli dostojne življenjske pogoje. Med prioritetnimi nalogami je ravno izgradnja temeljne infrastrukture, ki je mi na hribu še nimamo. Zapisal je, da naj na FB sledim kampanjo »Levica posluša«, ki bo to nedeljo tudi v našem kraju. Sem mu odpisala, da je pri meni res vse srednjeveško, saj (še) nimam niti jarka, niti FB in da je res čas, da se moderniziram(o). Kot župan bi Nevio MIKLAVČIČ dal mojo težavo na prednostno listo. Njegov moto je, da se ohrani v MOK vse, kar je dobro narejenega  in da se dela na dobrih odnosih. »Župana« Viktorja MARKEŽIČA sem ujela na službeni poti in mi je po telefonu izrekel podporo pri reševanju. Kjer je volja, se dá vse rešiti, je dodal. Silvano RADIN je prisrčno razlagal, da dela za dobro vseh ljudi, da je zato šel v politiko. Poudaril  je izredno pomembno zadevo, da nam pri reševanju problemov manjka MEDIATOR, nekdo, ki bi oba sogovornika pripeljal do konca, da bi se res vsi slišali. Da ne obtiči eden na Črnem kalu, medtem ko je drugi še v Kopru … S Silvanom sva nagovorila tudi naše čase, ki so takšni, kakršni smo ljudje. Nikoli ni bilo in ne bo drugačnih časov, kot smo vsi mi. Žanjemo, kar sejemo danes. Zato bi od tu naprej nadaljevala, da še posebej letos posejmo vse naše njive z lepimi mislimi, s spodbudnimi dejanji in poželi bomo dobre čase. Še isti dan, ko sem sos pismo odposlala, se mi je javil »župan« Zlatko GOMBAR in navedel, da bi si prizadeval za občino, ki bi bila bolj odzivna, učinkovita, transparentna, z vključevanjem participatornega občinskega proračuna, ki je tudi del Dobre države (in dobre občine). Z Alešem BRŽANOM sva imela zelo prijazen pogovor, v katerem je poudaril podporo reševanju tega problema. S poudarkom na izgrajevanju dobrih odnosov in to, da ne rušimo, kar je dobro, ampak dodajamo, kar manjka.