Predlog Skupaj za podelitev Kocjančičeve nagrade Bertu Pribcu

Po večletnem, politično pogojenem premoru, bo ponovno zaživela Kocjančičeva nagrada. K pobudi Kulturnega kluba so pristopile vse štiri občine Slovenske Istre, ki bodo vsaki dve leti podeljevale priznanja z nagrado za posebne dosežke pri oblikovanju, raziskovanju in ohranjanju kulturne identitete Istre in njeni prepoznavnosti v širšem prostoru. 

Komisiji za podeljevanje priznanj z nagrado Alojza Kocjančiča predlagamo, naj priznanje za leto 2020 posthumno podeli pesniku, prevajalcu, esejistu, svetovljanu in domoljubu BERTU PRIBCU.

Fotografijo Berta Pribca objavljamo z dovoljenjem avtorja Tomaža Primožiča / FPA

Utemeljitev

Predloga za podelitev priznanja Bertu Pribcu ni težko utemeljiti; morda to celo ni potrebno, saj je bil od leta 2008 večkrat predlagan in tudi že izbran, a mu iz povsem nerelevantnih razlogov priznanje vse doslej ni bilo podeljeno. Naj navedemo le nekaj prepričljivih podatkov in mnenj:

• Med književniki v Slovenski Istri je bil izstopajoč pesnik, književni prevajalec in polemičen esejist (Kulturni klub); 
• V Pribčevi poeziji gre za "najgloblje čutenje izruvanosti, tujstva, grozljive vrženosti v svet, ki ne pozna ljubezni in ki ni 'mati Istra'. V tem mrzlem, surovem in kot kamen trdem svetu hrepeni pesnik po domačem dvorišču, po oljkah, po cipresah, po trtah ... in po miru in pokoju istrske zemlje." (Marjan Tomšič ob ponatisu Bronastega tolkača);
• Bil je staroselski Istran, vseskozi angažiran in zvest zagovornik istrske kulturne avtohtonosti in veljave. Angažiral se je ob vprašanju razmejitve Piranskega zaliva, ko je objavil razpravo o etničnih značilnostih istrskega prostora in njegove zgodovine, ki jo je obogatil s številnimi pričevanji. Slovenska literarnozgodovinska stroka ga je uvrstila med temeljne stebre slovenske izseljenske književnosti. ... Bil je tudi subtilni pesnik. Njegova prva pesniška zbirka Bronasti tolkač iz leta 1962 je bila prva slovenska knjiga, ki je izšla v Avstraliji (Večer, Melita Forstnerič Hajnšek, 18.5.2020);
• Leta 2012 ga je tedanji slovenski predsednik Danilo Türk odlikoval z Redom za zasluge za prizadevno uveljavljanje slovenske istrske kulture in prispevek k premoščanju slovenske politične razdvojenosti. »V obrazložitvi, ki sva jo pretežno pripravila s Peršinom, smo Berta Pribca opisali kot staroselskega Istrana, Šavrina in Slovenca, ki je slovenski jezik in kulturo ponesel v svet s številnimi pesniškimi zbirkami, prevodi, knjigami, eseji, razpravami in članki« (Marko Pavliha, Delo, 11.9.2012);
• Za prevod Kosovelove poezije v angleški jezik in širjenje kraške kulture v svetovni prostor je prejel plaketo Srečka Kosovela za leto 2017;
• O njegovi poeziji so leta 2002 razpravljali na Seminarju slovenskega jezika, literature in kulture, dr. Mirko Jurak mu je posvetil poglavje v razpravi Ustvarjalnost Slovencev po svetu, leta 2008 je bil za prevajanje nominiran za Lirikonov zlat.

Morda bi bilo potrebno utemeljiti le, zakaj naj bi priznanje dobil posthumno. Tudi to je zelo preprosto: ker bi tako vsaj po njegovi smrti odpravili krivico, ki se mu je zgodila za časa življenja. Odlok o podeljevanju priznanja sicer implicitno predpostavlja, da se priznanje podeljuje živim ustvarjalcem, saj je v predlogu poleg imena, priimka in poklica potrebno navesti tudi starost in bivališče. Toda nikjer eksplicitno ne prepoveduje, da bi priznanje podelili nekomu, katerega let ne štejemo več in katerega materialno bivališče je nekje pod zemljo, bivališče duha pa v spominu Istre, Slovenije in sveta ter, kot je verjel Pribac, v neki drugi dimenziji.

Za Civilno gibanje Skupaj

Božena Ambrozius in Sonja Logar