Ponosni na šolo

Objavljeno 6. 6. 2019 v Primorskih novicah, v Pismih bralcev

V pismih bralcev v Primorskih novicah (objavljeno je bilo 16. maja kot odziv na članek Brisanje napisa 63,3 hvala) me je zbodlo pismo Sergija Pintarja o tem, zakaj je bilo treba v Kopru porušiti dve šoli in zgraditi eno samo. Naj njegova navajanja dopolnim s svojim razmišljanjem.

G. Pintar navaja, da so otroci takrat hodili v "dve podrtiji, ki sta bili že resno življenjsko nevarni", da so "stare sile kontinuitete socialističnega režima poskušale storiti vse, da bi zakonito sprejeto odločitev minirale, tako so na koncu tudi izsilili ta nesrečni referendum" in poudarja, da je rezultat referenduma v Primorskih novicah "popolnoma izkrivljeno prikazan".

Osnovna šola Janka Premrla Vojka je bila zgrajena leta 1950. Bila je zelo trdna gradnja, verjetno najbolj soliden objekt v Kopru, ne pa »življenjsko nevarna podrtija«, kot navaja Pintar. 

Nekdanja osnovna šola Janko Premrl Vojko (Vir: FB skupina Koper, kot je bil nekoč)

Zaradi pospešene stanovanjske gradnje, se je kmalu pokazala potreba po novi šoli. Tako je bila leta 1967 zgrajena osnovna šola Pinka Tomažiča, ki je pokrivala okoliš Semedele, Škocjana, Šalare in Olma, leta 1970 šola Dušana Bordona, leta 1982 pa še šola Antona Ukmarja. Z izgradnjo šole Dušana Bordona se je šolski okoliš osnovne šole Pinka Tomažiča spremenil. Postala je šola za Škocjan, Šalaro, Vanganel in okolico. Torej so se vsi učenci te šole v njo vozili. Šola ni imela naravnega okoliša. Zato je bila takrat v programu občine izgradnja šole v Šalari.

Posledica rušenja šole Janka Premrla Vojka in šole Pinka Tomažiča je tako bila, da je mestno jedro izgubilo svojo osnovno šolo, učenci iz okoliša šole Pinka Tomažiča pa so bili obsojeni na nadaljnje prevažanje v šolo.

Novo šolo so otroci nujno potrebovali, ker sta bili šoli porušeni, ne ker bi bili podrtiji. Namesto osnovne šole v Kopru, bi morali izgraditi šolo v Šalari, kot je bilo načrtovano. S tem bi prihranili stroške rušenja, mestno jedro bi imelo svojo šolo, dobili pa bi jo tudi otroci iz okoliša Šalare.

V mestnem jedru imamo srednje šole, univerzo, osnovno šolo z italijanskim učnim jezikom, slovenski osnovnošolci pa so bili iz mestnega jedra izrinjeni.

Rušenje OŠ Janka Premrla Vojka in OŠ Pinka Tomažiča je bilo zločin.

Referenduma niso izsilili nasprotniki gradnje, ampak nasprotniki rušenja obeh objektov. Rušenje osnovne šole Janka Premrla Vojka je bil zločin zaradi rušenja stavbe kot arhitekturnega izdelka in osiromašenje mestnega jedra, ki je ostalo brez osnovne šole s slovenskim učnim jezikom, rušenje objekta osnovne šole Pinka Tomažiča pa zločin nad arhitekturnim izdelkom.

Vir: www.evidenca.org; objava iz časa pred rušenjem

Že razpis referenduma o rušenju dveh in gradnji ene šole v Kopru, v katerem so odločali krajani v celi občini, nikakor ni bil znak demokracije.

V KS Koper center je bilo več kot 63 % udeležencev referenduma proti rušenju šol.

Problem šolskega prostora na podeželju je bil rešen, torej odločalo se je samo za šole v samem mestu Koper. Rezultat »demokratičnega referenduma« na mestnih voliščih, torej tistih občanov, ki so bili zaradi rušenja šol neposredno prizadeti, pa ni bil upoštevan. V centru Kopra oziroma v krajevni skupnosti Koper center je bilo namreč več kot 63 odstotkov udeležencev referenduma proti rušenju šol in proti gradnji ene same šole. Ob dragi Popovičevi propagandi so jih občani drugih 22 krajevnih skupnosti enostavno preglasovali, pa čeprav jih je na volišča prišlo od skupno 40.700 volilnih upravičence samo manj kot 10.000.

Upam, da bo nova oblast v Kopru pri izdelavi občinskega prostorskega načrta, ki bo dolgoročno upoštevan, popravila to škodo.

Prav bi bilo, da bi v bodočnosti šalarski otroci dobili svojo šolo in da bi v mestnem jedru ponovno zaživela tudi slovenska osnovna šola.

Sonja Logar, predstavnica stare sile kontinuitete socialističnega režima, ki je šole gradil, ne rušil