Pomanjkanje strategije razvoja in druge kritične teme

Slovenska tiskovna agencija (STA) je v začetku septembra opravila pogovor s koprskim županom Borisom Popovičem o njegovi oceni iztekajočega se mandata. Poudarki iz prispevka so bili objavljeni na portalu ekoper, nato pa, močno razširjeni in brez navedbe avtorja, še v občinskem glasilu KP MOK. STA je vprašanja postavila tudi opozicijskim svetnikom, vendar jih žal ni bilo mogoče nikjer prebrati. Zato jih objavljamo mi. Najprej odgovore samostojne občinske svetnica Olge Franca, ki jih poznamo v celoti, nato pa še povzetek odgovorov vseh vprašanih, kot ga je pripravila STA.

Vprašanja Slovenske tiskovne agencije

1. Kako ocenjujete delo občine v zadnjih štirih letih? Kaj je bilo najbolj pozitivno in kje bi se lahko naredilo več?
2. Kako ste zadovoljni z usmeritvijo razvoja občine? Je bilo dovolj narejenega za razvoj podeželja? Je bilo dovolj posluha za potrebe lokalnega prebivalstva (primer OŠ Škofije)?
3. Kako ocenjujete odnose MOK s sosednjo Občino Ankaran? Pa odnose z Luko Koper?

Odgovori samostojne svetnice Olge Franca:

Tudi v tem mandatu se je v občini delalo brez vizije in brez strateških usmeritev, v odločanje smo dobili zgolj dva parcialna strateška dokumenta o prometu in turizmu, ki sta povsem brez strategije za večinski del občine v primestju in zaledju, kjer živi več kot polovica prebivalstva. V nevolilnih letih se tako dogaja, da gre za naložbe v 17 zalednih KS od skupno 22 krajevnih skupnosti za 2,8-krat manj denarja kot v ozek pas promenade ob morju in športne objekte (leto 2017). Zato je razkorak med razvitostjo vse večji, problemov več kot 26.000 občanov pa vse več. 

Podeželje mnogokje propada, ostaja brez kanalizacije in z izpusti v naravo, ponekod še brez javnega vodovoda, ceste so luknjaste, nevarne, ni optike, za razvoj turizma so daleč od tega kar bi lahko bili. V občini beležimo zaskrbljujoč beg možganov in vedno več tistih, ki morajo na delo izven občine. Nadaljuje se z neracionalno porabo denarja za megalomanske projekte (lani čez 800.000 evrov), ki jih nadomeščajo novi. Enkrat imamo CapoVisto, drugič Landmark, letos stolp z dvigalom. Najhuje pa je, da je mestno jedro in njegova bogata kulturna zgodovinska dediščina brez strategije in dobesedno propada, rušijo se nekatere zgodovinske stavbe. 

Pozitivno je nedvomno dejstvo, da si je občina prizadevala in uspela urediti, da se zapre obalna cesta in se nameni turizmu, da za predor Markovec ni potrebna vinjeta. A zaradi vinjet imajo zaradi povečanega prometa skozi naselja probleme številni prebivalci do meje z Italijo, pa se občina za reševanje ali blažitev te težave ni angažirala. Kako stihijsko vse teče, je očitno tudi iz dejstva, da občina od leta 2007 ni naredila občinskega prostorskega načrta, nimamo strategije za razvoj na področju šolstva in vrtcev, zato nekatere šole in vrtci pokajo po šivih, na Škofijah pa kljub več kot 10-letnim obljubam o gradnji nove šole, župan hoče energetsko obnoviti montažni azbestni objekt. Brez moje vztrajnosti ne bi prišlo niti do gradnje novega prepotrebnega vrtca v Dekanih, ki ni bil dokončan do 1. 9., kot je bilo načrtovano, temveč bo otvoritev predmet predvolilnega dogajanja.

Skratka, v občini so potrebne temeljite spremembe v načinu dela, porabe javnega denarja in v odnosu do krajevnih skupnostih (postati morajo enakovredni partner z dolgoročno vizijo razvoja, zdaj so slepo črevo občine) in spoštovanju slehernega občana brez izločanja, klientelizma in strankarskega nekompetentnega kadrovanja.

Kar se tiče odnosov z občino Ankaran, bi z vidika papirnatega urejanja zadev razdružitve občin in urejanja odnosov, ki gredo preko občinskega sveta,  lahko ocenila, da se zadeve urejajo, gotovo pa se v zakulisju več dogaja kot vidimo. Dejstvo je, da je Boris Popovič edini župan, ki mu je uspelo zmanjšati občino in njene prihodke. Vsa njegova prizadevanja, da bi to preprečil, so nas drago stala, najslabše pa je, da je do ankaranskega župana sovražno ali maščevalno nastrojen. Tako pa je nujno sodelovanje težko vzpostaviti. 

Sicer pa je županovanje Borisa Popoviča za Luko Koper ves čas škodljivo. Najbolj je bila prizadeta in izčrpana v obdobju uprave Roberta Časarja (bil je predsednik NS), tudi kasneje so se sklepale škodljive pogodbe, predvsem pa že več let zavira izgradnjo novega vhoda v pristanišče, ki bi se izognil mestu. Podaljšanje prvega pomola je prav tako leta oviral in tudi s tem, kot z drugimi potezami, izsiljeval državo in Luko za dosego svojih ciljev. S tem pa je seveda zaviral razvoj pristanišča ter njegovo sožitje z občani. Tudi letos se že kažejo vse razsežnosti zamenjave uspešnega in strokovnega direktorja Dragana Matiča za poslušnega Zadela. Kot vse kaže, bo Luka spet financirala nogomet, in to moštvo iz tretje lige, občina bo dobila več koncesnine, a ta ne bo potrošena za tiste, ki so deležni vplivov pristanišča.

Karikaturo nam je odstopil njen avtor, Franco Juri.

Odgovori vseh vprašanih (pripravila STA):

"Lokalne volitve: Koprska opozicija Popoviču očita pomanjkanje strategije razvoja

Koper, 16. septembra - V koprski opoziciji priznavajo, da je vodstvo občine oz. župan Boris Popovič marsikaj uredil, po drugi strani pa opozarjajo na nesorazmerje pri vlaganjih v mesto in podeželje. Težava je po mnenju številnih tudi koncept oz. pomanjkanje strateškega načrtovanja ter komunikacije z občani.

Tako je koprska občina tudi v zadnjih letih precej bolj usmerjena v urejanje mesta in bližnje okolice, bistveno manj v podeželje, kjer marsikje še vedno manjka osnovna infrastruktura za dostojno bivanje, je za STA ocenil samostojni občinski svetnik Aleš Bržan. "V občini se kljub velikemu številu posegov v prostor čuti pomanjkanje strateškega načrtovanja razvoja občine in posameznih področij," je prepričan Bržan; izjemi sta strategija razvoja turizma in prometna strategija. Tako Bržan pogreša strategiji razvoja prostora in spodbujanja gospodarstva. "Strateško je treba razmišljati tudi o demografskih spremembah, prebivalstvo se stara, mladih ne vabimo, institucije za starejše občane pa so že danes prezasedene," je dodal. Po Bržanovem mnenju bo treba bistveno več narediti tudi glede komunikacije med občani in odločevalci oz. politiko, ki po njegovem dela svojeglavo. "Kot posledica se nam pojavljajo projekti, kot je prenova (skoraj novih) svetil na promenadi, že v Semedeli pa je svetil premalo," je navedel.

Za svetnico Levice Majo Tašner Vatovecje problematična vizija razvoja. "Po eni strani sicer imamo zunanjo kuliso (promenade, nov stadion, pompozno fontano itd.) po drugi strani pa stanje za to kuliso razkriva predvsem dolgotrajno zanemarjanje (kulturna dediščina propada, vsa gospodinjstva v občini še nimajo pitne vode iz vodovodnega omrežja, komunalna infrastruktura je v nekaterih delih občine nedokončana, v drugih še niti začeta ipd.)," je ocenila. Kot je dodala, je občina pri svojem delu predolgo pozabljala na občane, "zato je skrajni čas, da se prične ukvarjati z realnimi problemi".

V lokalnem odboru SMC (stranka v koprskem občinskem svetu šteje tri člane) so do dela občine prizanesljivejši in ji dajejo zadostno oceno. Po njihovem mnenju občinske službe uresničujejo želje in interese, "ki jih narekuje trend družbe". "Vendar pa menimo, da bi lahko vodstvo občine storilo mnogo več, če bi imelo več posluha za interese skupnosti, kakor tudi upoštevalo večjo mero demokratičnosti," so navedli za STA.

Občinska svetnica Olga Franca nasprotno meni, da se je tudi v tem mandatu v občini delalo brez vizije in strateških usmeritev. "V odločanje smo dobili zgolj dva parcialna strateška dokumenta o prometu in turizmu, ki sta povsem brez strategije za večinski del občine v primestju in zaledju, kjer živi več kot polovica prebivalstva," pravi. Kot je dodala, je zaradi nesorazmerja v naložbah tudi razkorak med razvitostjo centra in zaledja vse večji. Poleg propadanja podeželja, kjer so ponekod še brez kanalizacije in javnega vodovoda, v občini beležijo tudi beg možganov, je opozorila Franca. Ob tem se nadaljuje z neracionalno porabo denarja za megalomanske projekte, medtem ko bogata kulturna dediščina mestnega jedra propada. Kot pozitivno je sicer izpostavila zaprtje in ureditev obalne ceste, obenem pa opozorila na težave prebivalcev zaradi povečanega prometa na nevinjetnih cestah, pri čemer se občina za reševanje ali blažitev težav po njenem mnenju ni angažirala. Franca je opozorila še na nesprejetje občinskega prostorskega načrta, pogreša tudi razvojno strategijo na področju šol in vrtcev. Po njenem mnenju je vodenje občine stihijsko.

Tašner Vatovčeva težavo vidi v tem, da občinska oblast deluje nesorazmerno. "Potrebe občank in občanov niso le (profesionalni) šport, gostinski lokali, sprehajalne promenade," je bila slikovita. "Občinska oblast nima posluha za ljudi, ker že 15 let deli na naše in vaše," je med drugim dodala.

V SMC po eni strani priznavajo, da je v Kopru prišlo do obnove promenade, glavne ulice so čistejše, zgrajenih je bilo več stavb ter zagnalo več projektov na področju turizma, a dodajajo, da "je to šlo na rovaš hudega zadolževanja občine, ki znaša dobrih 45 milijonov evrov". Tudi v SMC pogrešajo občinski prostorski načrt. "V prostor se posega stihijsko in z gasilskimi ukrepi, kar logično pomeni, da je razvoj podeželja hendikepiran," menijo. V stranki izpostavljajo, da določena območja še nimajo pitne vode, podeželske ceste so brez ustreznega vzdrževanja, infrastruktura na podeželju pa je na splošno v precejšnjem zaostanku. Glede posluha za potrebe lokalnih skupnosti v SMC opozarjajo, da občina ni le lokalno prebivalstvo. "Gre za vrsto deležnikov, ki so zaradi hegemonije pri upravljanju z občinskimi zadevami ostali brez resnega sogovornika. Metode izključevanja, zastraševanja in omejevanja vodijo v degradacijo in razpad podsistemov, ki jih zgolj nekaj mesecev pred volitvami ni moč oživiti, zato so tudi potrebe le-teh neuslišane," menijo."