Palačo De Belli je treba ovrednotiti, ne oceniti

Palača De Belli je del neprecenljive kulturne dediščine mestnega jedra Kopra (Vir: Register nepremične kulturne dediščine)

Pred natanko dvema letoma smo s civilnim pritiskom Skupaj dosegli pomembno zmago za ohranjanje javnega dobra v naši občini. Po odmevnem zbiranju podpisov za vrnitev Male lože občanom se je takratno vodstvo MOK odločilo, da na dražbi vendarle uveljavi predkupno pravico za ta zgodovinsko-arhitekturni biser, ki ga je nekaj let pred tem nespametno odprodalo. »Vodstvo občine je prisluhnilo jasno izraženi volji občanov, strokovni in drugi javnosti in se odločilo popraviti napako izpred enajstih let ... «, smo zapisali v izjavi za javnost in dodali, da pričakujemo konsistentno kulturno politiko in oblikovanje Kulturne strategije ter bistveno več sredstev za varovanje kulturne dediščine.

Čas pred lokalnimi volitvami nas je glede prihodnosti zgodovinskega mestnega jedra in kulturnih spomenikov v občini navdal z optimizmom; v obeh civilnih listah in v strankah smo se namreč, ob odobravanju javnosti, zavzeli za ovrednotenje in revitalizacijo naše kulturne dediščine. (V programu Skupaj smo ob tem posebej izpostavili poleg Servitskega samostana, beneškega leva s Kidričeve in Male lože, prav palačo De Belli). Zato je novica o nameravani cenitvi in prodaji palače De Belli v javnosti povzročila toliko večji šok.

Razmišljanje o odprodaji razumemo kot sicer dobronamerno, a neprimerno iskanje načina, kako zaščititi in restavrirati stavbo, ki smo jo že predolgo pustili propadati.

Če ne prej, bi se morali vsaj po izkušnji z renesančno palačo Longo zavedati, kako problematična je odprodaja propadajočih zgodovinskih objektov. Zahtevnost obnove spomeniško zaščitenih palač zna biti za naivnega novega lastnika prevelik zalogaj, zato stavba še naprej propada in končno je zaradi varnosti potrebno rušenje. Seveda pa ni mogoče izključiti druge možnosti, v današnjih časih najbrž še verjetnejše: da namreč ni naiven novi lastnik (če ga zanima predvsem zemljišče na elitni oziroma potencialno dobičkonosni lokaciji), pač pa občina, ki stavbo proda v dobri veri, da jo bo kupec prenovil po načelih konservatorske stroke. 

Sedanji župan dokazuje, da je človek dialoga, zato verjamemo, da v primeru palače De Belli ni potreben civilni pritisk kot v primeru Male lože. Pričakujemo, da bo skupaj z občinskim vodstvom poskrbel, da palačo De Belli in druge spomeniško zaščitene objekte čim prej ovrednotimo, jim zagotovimo varno prihodnost in ustrezno rabo, ki bo obogatila naše mesto, občino in vse občane z njo. Zato smo mu na rednih delovnih srečanjih predstavnikov strank in list že večkrat predlagali imenovanje delovnega telesa, sestavljenega iz strokovnjakov oziroma poznavalcev različnih profilov, ki bi poskrbelo za vse to, začenši z Malo ložo.

Pomniki zgodovine so pomemben del identitete našega prostora in nas samih. So skupno dobro za nas in prihodnje rodove. Njihova vrednost je neprecenljiva, podatek o tržni vrednosti pa nepomemben.

Palača De Belli (Foto Kosta Juri)

Iz Odloka o razglasitvi posameznih nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov v občini Koper iz leta 1993; podpisan je takratni župan Aurelio Juri. (https://gis.gov.si/MK_eVRDpredpis/p0707_1.pdf)