Odpravite vinjete in razbremenite lokalne ceste!

Objavljamo javni poziv, ki ga je šest civilnih iniciativ občine Koper naslovilo na predsednika vlade Republike Slovenije, dr. Roberta Goloba, ministrico za infrastrukturo, mag. Alenko Bratušek in župana MO Koper, Aleša Bržana.        

Javni poziv za celostno reševanje prometne problematike v slovenski Istri

Prebivalci slovenske Istre že vrsto let opozarjamo na kopičenje problemov na področju prometne problematike, predvsem po uvedbi vinjet na hitri cesti HC5 in načrtih umeščanja novih prometnic v okolje. Pobude, predloge in zahteve naslavljamo na župane, na ministre za infrastrukturo, vlado, Dars, Slovenske železnice (nekaj jih zaradi konkretizacije z argumenti prilagamo kot priloge), a ostajajo v predalih, neupoštevane. Letos so zaradi neusklajenih gradbenih posegov in vzdrževalnih del med upravljalci cest problemi na občinskih in državnih cestah, po katerih med mejnima prehodoma Škofije in Dragonja poteka turistični promet, eskalirali že aprila. Tudi zaradi vedno večjega obsega transporta in prazničnih zastojev prometa v pristanišče smo doživeli prometni kolaps in vsi s strahom pričakujemo poletne mesece.

Razmere so žal takšne, da kličejo po internacionalizaciji problema (vinjete) in celo državni nepokorščini.

Prostor od italijanske do hrvaške meje je prometno postal sramota za državo, nočna mora za dnevne migrante in tujce, za prebivalce pa pomeni vsakodnevno varnostno, zdravstveno in ekološko tveganje ter prekomerno obremenitev. Nič bolje ni iz smeri Ljubljane proti morju in v koprsko pristanišče, ko ljudje že desetletja prenašajo dotrajano in nevarno železniško progo, zaradi katere je Istra leta 2019 ostala skoraj brez vodnega vira. Državi, železnicam, občini, Luki Koper prinaša dobiček, ljudem pa degradirano okolje in stalni strah. Drugi tir se sicer pospešeno gradi, a v načrtih so bile do zdaj zanemarjene usmeritve veljavnih strategij države Slovenije, ki govorijo o celovitosti prometnega omrežja kot sistema, ki povezuje vse oblike in vse vrste prometa. Žal se težave, zaradi neusklajenih in neizvedenih načrtov razvoja, prostorskega umeščanja in povezav železniškega, avtocestnega in pomorskega prometa, sploh še niso pričele reševati.

Koprska občina že leta pripravlja OPN, ki naj bi bil v zaključni fazi, vendar še vedno med drugim nima celostne prometne študije in celostne strategije prostorskega in programskega razvoja.

V civilni družbi Mestne občine Koper (MOK) želimo, da se v času ko se sprejemajo pomembne strateške, načrtovalske in izvedbene odločitve, upošteva celovitost in specifičnost istrskega prostora kot skupnega dobra prebivalcev Slovenije in obeh sosednjih držav. Ne želimo, da se pomembni prostorski projekti načrtujejo in izvajajo brez celostnih strategij, brez regijske ravni in brez razmisleka o njihovih posledicah. Zato zahtevamo večjo vključenost civilnih iniciativ in upoštevanje interesov z načrtovanimi ureditvami obremenjenih prebivalcev v priprave občinskih in državnih načrtov, lahko tudi v obliki neke vrste civilnega nadzora. Po tiskovni konferenci (10. maj) ministrov za notranje zadeve in za infrastrukturo tako pričakujemo povabilo, da bo v novi delovni skupini za iskanje kratkoročnih, srednjeročnih in dolgoročnih ukrepov na področju prometa sodeloval tudi predstavnik civilne družbe. Prometne zagate namreč niso samo transportne ali tranzitne, ampak mnogoplastne.

Civilne iniciative apeliramo na dosledno spoštovanje načel Zakona o urejanju prostora - ZUreP 3, ki med drugim določa: da je urejanje prostora proces skozi katerega se usklajujejo, predvsem pa posledično v prostoru udejanjajo javni interesi, ki jih morajo v dobrobit celotne skupnosti uveljaviti in ščititi država in občine. Namen urejanja prostora je doseganje trajnostnega prostorskega razvoja, tako da načrtovalec sledi ciljem, ki so v javnem interesu, tako da: varuje prostor kot naravno dobrino, omogoča kakovostne življenjske razmere in zdravo življenjsko okolje, krepi in varuje zdravje ljudi, omogoča varstvo okolja, ohranjanje narave, varovanje kmetijskih zemljišč in kulturne dediščine, omogoča prilagajanje na podnebne spremembe, prehod v nizkoogljično družbo in zmanjšuje oziroma preprečuje posledice naravnih nesreč. Samo z doslednim spoštovanjem teh zakonskih načel in s spoštovanjem lastninskih ter družbeno-bivalnih interesov prebivalcev, ki jih lahko prizadenejo načrtovane prostorske ureditve, se bodo občani in državljani čutili vključene in zaščitene ter bo manj potreb po ustanavljanju civilnih iniciativ.

Predstavniki civilnih iniciativ in gibanj v koprski občini zato s tem pozivom nadgrajujemo in dopolnjujemo pismo župana Aleša Bržana s konkretnimi zahtevami tako za občino kot za državo.

Zaradi mlačnosti odzivov, kot je bil na primer v primeru izlitja kerozina na železniški progi v Dolu pri Hrastovljah leta 2019, slovenska Istra še vedno nima zagotovljenega varnega vodnega vira z zadostnimi količinami vode preko celega leta. Zaradi dosedanjega necelostnega reševanja prometne problematike in neizpolnjevanja že sprejetih načrtov je cestno omrežje slovenske Istre pred kolapsom.

V izogib takim situacijam zahtevamo, da se:

1. dokončno odpravijo vinjete in ukine cestnina na hitri cesti HC5 med mejnim prehodom Škofije in Koprom, kar bo, primerljivo z italijansko necestninsko (osimsko) avtocesto med mejnim prehodom Škofije in Tržičem/Monfalcone, razbremenilo obstoječe, za tranzitni promet neprimerno in kapacitetno nezadostno vzporedno necestninsko regionalno in občinsko cestno omrežje;
2. odpravi sedanji prometni kaos na bivšem mejnem prehodu Škofije in prometno pravilno uredi HC priključek Škofije in uvozno-izvozne pasove bencinskega servisa ter da se s sosednjo Italijo ponovno vzpostavi regionalno cesto med mejnim prehodom Škofije in krožiščem pri Orehu v Italiji in v obratni smeri proti vasi Škofije;
3. načrtovanje bodočega poteka tranzitnega prometa med Trstom in hrvaško Istro ureja v sodelovanju z Italijo in Hrvaško tudi z iskanjem novih transportnih povezav izven ožjega urbanega območja slovenskih istrskih mest, kot npr. tako, da se daljinsko avtocestno povezavo s hrvaško Istro načrtuje z odcepom AC že pri Kozini proti Buzetu v trasi obstoječe istrske proge;
4. pri urejanju vseh prometnic, še posebej pri bolj izpostavljenih, na območju KS Bertokov in KS Škocjan oziroma centralnega območja občine izdela analizo obstoječega in načrtovanega celotnega prometnega omrežja (tudi železniškega) in obremenitev. Na podlagi tega naj se izvede strateška sinteza državnih in občinskih izvedbenih prostorskih aktov,  s katerimi se v predmetnem območju načrtuje ustrezno prometno omrežje, ki bo povezovalo nove državne in občinske ceste, pristanišče s pomorskim (tudi potniškim) prometom ter železniški promet, ki vključuje tudi ustrezne tovorne železniške postaje (zaključek 2. tira) in potniške postaje Koper (terminala) in lokalna postajališča; 
5. v okviru postopka priprave državnega prostorskega načrta za hitro cesto na odseku Koper-Dragonja, po vzoru HC skozi Maribor, ponovno preuči možnost enostavnejše in prostorsko manj invazivne ureditve obvozne hitre ceste med Bertoki in Šalaro v obliki razširitve in izven nivojske nadgradnje obstoječe glavne ceste med priključkom Šalara in začetkom klanca pri Paderni, in istočasno izvede celotna, že predvidena rekonstrukcija Šmarske ceste, ki zamuja že štiri leta;
6. prednostno pristopi k izvedbi Serminske vpadnice v Luko Koper (Uredba o DLN za navezavo Luke Koper na AC omrežje, Ur. list RS, št. 79/2004 in naslednji); 
7. načrtuje ustreznejši potniški promet na relacijah Koper-Ljubljana-Avstrija in Koper-Trst-Italija;
8. MOK naj pripravi Študijo prometnic in prometnega omrežja znotraj naselbinskih jeder vseh krajev v MOK, njihove medsebojne povezave in stik z regionalno in državno prometno mrežo ter kmetijskim in rekreacijskim zaledjem (vsebinski predlog za proračun 2023), ki bo tudi ena izmed osnov za dolgoročni razvoj javnega prometa.

Civilna družba si že leta prizadeva za konstruktivno sodelovanje z vsemi deležniki na področju načrtovanja in urejanja prometa, takšen je tudi namen javnega pisma.

Pismo bomo v vednost posredovali medijem in županom Ankarana, Izole in Pirana.

Prijazen pozdrav

Podpisniki:

Barbara Verdnik (CI Škofije po meri ljudi), Jasna Arko (CI Šalara, Škocjan, Triban in Bošamarin), Božena Ambrozius (CG Skupaj), Edmond Gašpar (CI OPN Koper po meri ljudi), Janko Sever (predsednik sveta ljudske pobude dvotirne proge Divača-Koper) in Jelka Ž. Markežič (CI Bertoki Prade)