Občani želijo veliko sliko prostorskega razvoja občine
Kaj OPN prinaša za občino kot celoto in kaj za posamezno KS, kaj so skupni cilji tega dokumenta in kako so upoštevane potrebe in želje prebivalcev?
Foto: Barbara Verdnik
Konec aprila se je sklenila javna razprava o dopolnjenem osnutku Občinskega prostorskega načrta (OPN) Mestne občine Koper. Predstavljen je bil na 15 javnih obravnavah po različnih krajevnih skupnostih s poudarkom na posamično KS, na občino pa so dobili več kot 2.000 pripomb in pobud. Priprava osnutka OPN, ki se je začela sredi leta 2019 in je bila ves čas pod pritiskom časa, je izjemno kompleksno in zahtevno delo. Ta nehvaležna naloga je pričakala sedanjega župana, saj je prejšnji vse od leta 2007, ko bi se moral OPN začeti pripravljati, delo prostorskega načrtovanja zaviral. Prav tako občina v 20 letih ni zmogla pripraviti vizije razvoja, zato predstavljeni dokumenti sprožajo ne samo pripombe in pobude, temveč tudi številna vprašanja. Ob uradnih objavah občine in razlagah po krajevnih skupnostih si je bilo namreč do zdaj zelo težko ustvariti veliko sliko, kaj OPN prinaša oziroma načrtuje za občino kot celoto in kaj za posamezno krajevno skupnost, kaj so skupni cilji tega dokumenta in kako so pri tem upoštevane potrebe in želje prebivalcev.
Objavljamo nekaj vprašanj, ki so bila zastavljena na javnih obravnavah in posredovana vodstvu občine ter si želimo, da bodo občani čimprej dobili izčrpne odgovore.
- Koliko hektarov kmetijskih zemljišč (vseh skupaj in še posebej tistih v kmetijski rabi) naj bi v celotni občini spremenili v stavbna in kakšna je predvidena struktura po območjih celotne občine oziroma kako so ta območja porazdeljena po občini? Za koliko se bo povečala ali zmanjšala površina stavbnih zemljišč v zaledju (po posameznih krajevnih skupnostih) in za koliko v mestnih ter primestnih krajevnih skupnostih?
Foto: Barbara Verdnik
- Ob začetku javne razgrnitve je župan dejal, da je eden največjih problemov občine pomanjkanje stanovanj in da jih potrebujemo vsaj 4.000. V odloku o OPN je zapisana številka 4.200, na obravnavi v Kopru je bilo govora celo o potrebi po 15.000 stanovanjih. V demografski študiji med drugim piše, da bi po simulaciji, ki predvideva poselitve, potrebovali približno 2.800 stanovanj, ker bo število gospodinjstev za toliko večje kot je razpoložljivih stanovanj. Toda, koliko stanovanj občina resnično potrebuje glede na demografske podatke, ki kažejo, da ima po eni strani MOK negativni naravni prirast -1,3 (Slovenija -0,6) in je predviden precejšnji padec do leta 2041, po drugi strani pa nadpovprečen selitveni prirast +8,6 in simulacija kaže, da naj bi se število prebivalcev do leta 2041 povečalo za 3.599? Ali se pri številkah o stanovanjih upošteva, da ima občina nadpovprečno število nenaseljenih stanovanj – kar 5.269? Obstaja načrt, kako rešiti ta problem in zato ne posegati po dodatnem prostoru za poselitev?
- Koliko novih prebivalcev naj bi občina po načrtih v OPN dobila v 10 in 20 letih, kje je načrtovana največja koncentracija? Ali je pri načrtovanih stanovanjih upoštevano, da se več kot 600 tržnih stanovanj praktično že gradi oziroma imajo investitorji zanje gradbena dovoljenja? Občina Ankaran je na primer v svojem OPN konkretno zapisala, da občina ne bo štela več kot 5.000 prebivalcev. Koliko bi bilo optimalno za Koper, kakšen življenjski standard bo v občini oziroma koliko novih vlaganj bo potrebno zaradi povečanega števila prebivalcev, da bo družbeni standard ostal na enaki ravni? Govorimo o šolah, vrtcih, zdravstvenih ambulantah in osebnih zdravnikih, športni infrastrukturi …
Foto: Barbara Verdnik
- Občinski prostorski načrt je gotovo zelo pomemben instrument zemljiške politike, ki vpliva na trg stanovanjskih nepremičnin. Ali OPN zasleduje cilj, da bo v občini zagotovljenih dovolj prostih različnih stanovanjskih enot za različne sloje prebivalstva in uveljavljanje strateških usmeritev na področju stanovanjske politike, kot je obseg počitniških stanovanj, socialnih stanovanj, najemnih stanovanj in podobno? V dokumentih namreč ni nikjer omenjeno, koliko neprofitnih najemnih stanovanj naj bi občina potrebovala in načrtovala.
- Iz občine se dnevno na delo v druge kraje vozi čez 7.700 oseb, samo v Ljubljano čez 2.000. Hkrati imamo več manj izobraženih prebivalcev kot je povprečje v Sloveniji. Kje bodo priseljeni občani dobili zaposlitev, ali obstaja strategija gospodarskega razvoja?
- V OPN je veliko načrtov za tehnološke parke. Ali občina razpolaga s konkretnimi ponudbami, da bi tehnološke parke investitorji gradili v Kopru, ali take investitorje išče, ali zgolj ponuja možnost za njihovo gradnjo? Zakaj je načrtovanih več tehnoloških parkov? Primer iz Celovca, 200 kilometrov stran od Kopra, kaže, da bi bil en park povsem dovolj. Celovec ima približno 100.000 prebivalcev (več kot vse štiri istrske občine skupaj). Znanstveni in tehnološki park Lakeside so začeli snovati leta 2002, delovati je začel leta 2004. Razprostira se na 34.000 m2, kar je skoraj povsem enaka površina kot jo je občina namenila novemu trgovcu (3,5ha), v njem deluje 70 podjetij, zaposlenih je 1.300 ljudi. Njihovo temeljno poslanstvo je negovati povezave med inovacijsko naravnanimi podjetji, ki jih gostijo, univerzo in raziskovalci. Največji tehnološki park na Koroškem je zraven univerze v Celovcu in v neposredni bližini Vrbskega jezera. Zadnja leta se je razvil v eno vodilnih središč na področju informacijske in komunikacijske tehnologije. Ali za koprsko občino tehnološki park podobnega obsega ne bi bil dovolj?
