Niti center mobilnosti, niti verski objekt?

Prostor ob avtobusni in železniški postaji bi bil zelo primeren za ureditev centra mobilnosti, o čemer smo že pisali in o čemer govori tudi občinska prometna strategija. Vendar je to v doglednem času skoraj nemogoče, saj je bivši župan Boris Popovič s prodajo dela zemljišča za gradnjo pravoslavne cerkve pred volitvami tam naredil veliko zmedo. Zdaj sprašuje, zakaj sedanji občinski svet ne sprejme OPPN-ja in izpolni njegove obljube, sedanjemu županu Alešu Bržanu pa je pisal tudi koprski paroh Dejan Mandić. 

Obudimo spomin na dogajanje izpred dveh let, ki je značilen primer ravnanja s prostorom v Kopru. Z njim se je ukvarjal tudi Nadzorni odbor občine in pripravil poročilo, ki je objavljeno na spletni strani občine.

Verska skupnost oziroma pooblaščena oseba v njenem imenu je februarja 2017 poslala na MOK pobudo za postavitev in umestitev verskega objekta na konkretno lokacijo. V pobudi za nakup so napisali, da potrebujejo zemljišče velikosti približno 3000 m². Čez 10 mesecev je takratni župan izdal sklep o začetku postopka priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) »Verski kulturni center«. V njem je bilo zapisano, da se bo z OPPN celovito uredilo območje ob Kolodvorski cesti v Kopru in se bo predvidela gradnja sakralnega objekta, spremljajoče parkovne površine in ostale javne površine. Potem pa so zapisane še podrobnosti, da načrtovalec izdela OPPN na podlagi prikaza stanja v prostoru, veljavnega prostorskega plana občine, smernic nosilcev urejanja prostora ter ustreznih strokovnih podlag in da »pripravo OPPN financira pobudnik in naročnik, ki v ta namen sklene pogodbo z izvajalcem, ki izpolnjuje zakonske pogoje za prostorsko načrtovanje«.

Nadzorni odbor občine, ki je poročilo o dogajanju z verskim objektom sprejel julija letos, je ocenil, da je sklep v več delih v nasprotju z zakonodajo in celo s posameznimi členi v sklepu.

Župan in strokovne službe bi morali namreč obravnavati (povsem legitimno) pobudo verske skupnosti ter po presoji njene skladnosti z veljavnimi prostorskimi akti in strokovnimi podlagami Mestne občine Koper ugotoviti, ali jo lahko upoštevajo. Izdelovalec OPPN-ja bi lahko objekt umestil v predvideni prostor, ali pa bi v postopku ugotovil, da verskega objekta tja ni mogoče umestiti in bi skozi študijo drugih prostorskih možnosti našli ustrezno rešitev. 

Pobudnik bi bil o vsem tem transparentno obveščen, ne pa zavedèn, kot se je izkazalo kasneje. Čeprav je verska skupnost želela 3.000 kvadratnih metrov prostora, je občina naročila razdelitev dovolj velike parcele na dve parceli po 1.500 kvadratnih metrov, kar ne omogoča izvedbe pobude verske skupnosti. Postopki parcelacije so bili tudi drugače nenavadni in niso zadoščali zakonskim pogojem.

Pogodbo za izdelavo OPPN »verski objekt« je sklenila MOK, čeprav naj bi jo verska skupnost in podobno. 

Potem je nekaj dni pred volitvami v začetku novembra 2018 občina izvedla javno dražbo za eno od parcel, ki sta nastali na podlagi sporne parcelacije. Za določitev izhodiščne vrednosti nepremičnine je bila izvedena ocena vrednosti, ki je upoštevala »bodočo namembnost«, kupec pa verjetno ni bil seznanjen, da je treba še kar nekaj formalnosti, predno bo lahko gradil. 

Zemljišče je kupilo gradbeno podjetje KPL iz Ljubljane in njegov lastnik Mladen Milanović Kaja ga je daroval pravoslavni verski skupnosti. 

Foto T. Primožič

Marca leta 2019 sta se bivši in sedanji župan udeležila verskega obreda, na katerem so posvetili zemljišče in nanj postavili križ. Če bi občinska administracija opravila svoje delo, do tega ne bi prišlo. Od takrat naprej pa so le še iskali možnosti, kako bi lokacijo pravoslavne cerkve premestili.

Občinski Nadzorni odbor je sprejel poročilo julija letos, novembra pa občina javnosti in pravoslavni cerkvi po dveh letih od nastanka problema sporoča: 

»Mestna občina Koper svoja prizadevanja za čimprejšnjo izgradnjo pravoslavne cerkve v Kopru usklajuje z investitorjem objekta, Srbsko Pravoslavno cerkvijo metropolijo Zagrebško- ljubljansko in bo po dogovoru, ki bo v največji možni meri zadovoljil potrebe pravoslavne in lokalne skupnosti, postopek umeščanja objekta v prostor izpeljala v najkrajšem času.«

Tak odgovor je žal bolj nedefiniran oziroma prazen, ni jasen ne za pravoslavno cerkev ne za javnost ter pušča prostor za nadaljnje špekulacije, tudi versko nestrpnost. Glede strokovnih ugotovitev Nadzornega odbora, ki dokaj jasno kažejo zavajajoče in nepravilne postopke, bi namreč tudi od vodstva občine pričakovali, da razkrije, kdo je odgovoren za napačno izpeljane postopke.