Najboljši samski dom na svetu

Ko sem prebrala članek z naslovom Burja odpihnila kose stekla s Tomosovega bloka v Primorskih novicah v ponedeljek, 22. oktobra 2018, sem se spomnila na ta blok, kot sem ga doživela leta 1963, ko sem v njem dobila svoje prvo stanovanje. Z možem sva imela eno leto starega fantka. 

Kot Tomosova štipendistka sem se leta 1963 zaposlila v Tomosu in čez nekaj časa dobila stanovanje v tem bloku. Grajen je bil kot samski dom za zaposlene v Tomosu, Tomosove goste in zaposlene tomosovce, ki so delali v dislociranih enotah po Jugoslaviji, ko so prišli v Koper, pa so v njem dobili prenočišče. Začasno stanovanje so dobile tudi mlade družine in drugi zaposleni v občini Koper, ki so čakali na ustrezno stanovanje. 

Verjetno je bil najlepši in najbolje opremljen samski dom na svetu. V pritličju je bila recepcija, dom je imel svojega hišnika, ki je bil tudi hišni gospodar. Pod pritličjem je bila garaža, prva in edina takrat v Kopru in verjetno tudi širše. Oba z možem sva bila zaposlena, pod blokom je bil vrtec, kaj sem si lahko želela več. Čistilka je med mojim delovnim časom počistila in pospravila garsonjero, ko sem prišla iz službe, sem se lahko posvetila družini. V tem bloku smo živeli štiri leta, takrat že štiričlanska družina smo se preselili v svoje stanovanje, ki smo ga kupili s kreditom, ki nam ga je dal Tomos. 

Tomosov blok je bil zgrajen leta 1958, istočasno s sosednjim stanovanjskim blokom, ki poln stanovalcev veselo živi svoje zdravo življenje. Tomosov blok pa je prazen žalostno propadal že deset in več let, medtem ko je v občini nekaj sto mladih družin in študentov čakalo na stanovanje. Nekaj teh bi lahko dobilo stanovanje v njem, le sanirati bi ga bilo treba, ker je bil že toliko časa zapuščen, brez vzdrževanja, kot da ne bi imel gospodarja. 

V bloku je bilo 90 garsonjer, sedaj pa naj bi v stavbi uredili luksuzna stanovanja. Za občane Kopra, za študente? Veseli bi bili neprofitnega stanovanja ali garsonjere, luksuznega stanovanja pa si ne morejo kupiti.