Naj območje Slavnikovih garaž postane mestni park spomina

Na pokopališču ob cerkvi v Semedeli počiva na tisoče Koprčanov. Na sliki se dobro vidi obzidje pokopališča. (Vir slike: Forum ljubitelja železnica)

Iz zgodovine pokopališča v Semedeli

Mestni svet je naročil gradnjo prve cerkve v Semedeli.

V epidemiji kuge v letih 1630 in 1631 je po zgodovinskih virih v mestu Koper umrlo 1.927 ljudi. Večina, 1.831, je bilo pokopanih v Semedeli, 96 pa ob bolnici Lazaret v Rižanu (danes Bertoki). Zaradi te nesreče in žalosti v mestu, saj je umrla skoraj polovica meščanov, je koprski Mestni svet 4. aprila 1631 sklenil, da Materi Božji v zahvalo za konec smrtonosne bolezni postavi v stolnici zahvalni oltar. Ob postavljanju oltarja se je smrtno ponesrečil kamnosek in projekt je bil ustavljen. Isti Svet je 23. avgusta 1639 prvi sklep nadomestil z novim, in sicer, da se zgradi votivno cerkvico v zahvalo in čast Blaženi Devici milosti ob semedelskem pokopališču. Določili so velikost in izvajalca mojstra: za zidavo Nicola Carpaccia in tesarja Pietra Isdraela.

Novo cerkvico je slovesno posvetil škof Pietro Morari 24. aprila 1640.

Pokopališče okrog cerkvice je bilo aktivno do odprtja novega pokopališča v Škocjanu leta 1811. Tu so torej pokopavali umrle meščane še 170 let. S pieteto lahko zapišemo, da je tu pokopanih nekaj tisoč umrlih naših meščanov.

Santa Maria bèla. La vien de Semedèla! (Vir slike: Aldo Cherini)

Zaradi vedno večjega obiska pokopališča je cerkvica sčasoma postala premajhna. Meščanka Marija Volpi je na lastne stroške in z dovoljenjem Mestnega sveta dala povečali in preurediti votivno cerkev po načrtih Domenica Pulherja. Po desetih mesecih, 9. oktobra 1855, je bila cerkev končana. V levi kapeli je znamenita slika someščana Bartolomea Gianellija iz leta 1856, ki prikazuje zadnjega škofa antične koprske škofije Bonifacija Da Ponte pri podeljevanju sv. birme. V desni kapeli, v sarkofagu iz istrskega marmorja, pa počivajo njegovi posmrtni ostanki. Umrl je 6. januarja 1810.

Vsako drugo nedeljo po Vuozmie (Veliki noči) so v spomin na kugo Koprčani romali v Semedelo k Materi Božji od zdravja. (Vir)

Koprčani kljub novemu pokopališču v Škocjanu niso pozabili kuge in svojih mrtvih. Tradicionalno so še naprej drugo nedeljo po Veliki noči romali na staro mestno pokopališče, ki je sčasoma postalo urejen mestni spominski park ob cerkvici. Tako so na nove rodove prenašali spomin na srednjeveško tragedijo Kopra.

Praznik Semedele, ljudje so prihajali od vsepovsod, tudi z barkami. (Vir slike: Carta Adriatica - David di Paoli Paulovich)

Na ta pomladni dan je sem začelo prihajati vse več ljudi iz mesta in zaledja. Ta dan so začeli doživljati kot praznik Matere božje od zdravja. V cerkvi so se spominjali umrlih in Marijo prosili za zdravje, nato pa je zaživela družabnost. Zbralo se je toliko ljudi, da so posedali in se družili tudi po okoliških parcelah. V koših so imeli kakšno boco vina in hrano, ki so jo prinesli od doma - panceto, jajca, kruh. Na ta dan pa so pekli tudi poseben koprski kolač bucolaj in ob kozarčku spletali nova poznanstva. Ta spominski dan je tako postal nekakšna semedelska šagra. Spomin na nesrečo je povezal ljudi v prijateljstvu.

Cerkvene oblasti so v času tržaško-koprskega škofa Mateja Ravnikarja ta srečanja celo prepovedale, toda Koprčani se niso dali in praznik je vzdržal vse do povojnih let, ko je prav na mestu pokopališča nova povojna oblast zgradila Slavnikove garaže in delavnice. V cerkvi so prepovedali obrede in spominska srečanja so bila prekinjena. Mnogi takratni delavci so pripovedovali, kako so ob kopanju gradbenih jam naleteli na okostja umrlih.

 Prav na pokopališču so zgradili Adrijine - Slavnikove garaže in delavnice (Foto: Jaka Jeraša)

In danes?

Zgodovinski spomin novih prebivalcev ne sega v predvojno obdobje, saj jim zgodovine tega prostora nihče ni predstavil. Po razpadu prejšnje države so nekdanji izseljeni Koprčani italijanskega rodu obudili ta srečanja in vsako leto drugo nedeljo po Veliki noči poromajo na priljubljeno božjo pot k Materi božji od zdravja v Semedelo. Toda teh romarjev je vedno manj.

In če smo sedanji prebivalci vredni sinovi in hčere zgodovinskega Kopra, ali bomo sposobni oživiti in ohraniti ta spomin z ohranitvijo prostora - pokopališča, ki nas spominja na prelomni zgodovinski čas kuge v Kopru, ki je ljudi združil in utrdil v pripadnosti svojemu mestu in zgodovini?

Pravijo, da ime Semedela izvira iz latinske besede »semita«, kar pomeni ozka pot. Iz besede »semita« je nastala »semitela« in pozneje Semedella-Semedela.

Sedanji predlog za podrobno ureditev območja nekdanjih Slavnikovih garaž je želja predlagateljev - investitorjev, da se pozida z bloki prostor semedelskega kužnega pokopališča. To pa je v nasprotju z zgodovinskim pomenom in interesom ohranjanja zgodovinskega spomina Kopra in njegove duhovne dediščine.

Semedelska vrata - predlog pozidave (Slika: Studio Kalamar)

Pozidati prostor, na katerem je pokopanih nekaj tisoč meščanov, je morbidna, nedoumljiva degradacija prostora umrlih in s tem odstranjevanje zgodovine Kopra. Mrtvim odvzamemo večni mir in pokoj, živim pa izbrišemo spomin. Taka degradacija tega prostora bi pomenila pravo barbarstvo in odmik od civilizacijskih vrednot in evropskih kulturnih norm.

Povojni graditelji Nove Gorice so na tamkajšnjem pokopališču z bagri odstranjevali truge z mrtvimi in tam nato zgradili središče Nove Gorice. Ob urejanju parkirišča ob Zdravstvenem domu v Kopru so iz grobnic odstranjene človeške kosti Koprčanov odpeljali in odvrgli kar na parcelo ob pokopališki zid v Rižanu-Lazaretu. Takratni koprski škof, pred dnevi preminuli Metod Pirih, je želel opraviti krščanski pogreb teh posmrtnih ostankov v skupni grobnici na pokopališču, a mu nihče od odgovornih ni prisluhnil. Kam so odpeljali človeške kosti, ko so izpraznjevali grobnice v cerkvi sv. Frančiška in sv. Klare, Koprčani ne vemo.

Le kaj bi porekli v Evropi, če bi judovskemu pokopališču v Rožni dolini, ki je spomenik nacionalnega pomena, z odlokom spremenili status, ga razkopali in pozidali s stanovanji?

Z mrtvimi Istrani pa je to dovoljeno? Ne! Ni!

Judovsko pokopališče v Rožni dolini (Vir: Zavod za turizem Nova Gorica in Vipavska dolina)

Lokacija starega mestnega pokopališča naj postane mestni park spomina

Predlagam, da ta prostor, lokacijo starega semedelskega pokopališča, ohranimo kot mestni park spomina na naš Koper. Z votivno cerkvijo Matere Božje od zdravja naj postane center - središče naselja, ki ljudi povezuje v zgodovinskem spominu. Zgodba in prostor daje »dušo Semedeli«. Postane naj kraj srečevanja prebivalcev Semedele v miru, naravi in v povezanosti z morjem in identiteto Kopra. Druga nedelja po Veliki noči pa naj spet postane tradicionalni praznik, šagra Semedele, in tako prenašajmo zgodovinski spomin mesta na zanamce. Naj nas ta prostor, urejen in z ustreznim spominskim obeležjem, spominja tudi na naš čas "nove kuge", ki nas je prizadela, korona virusa.

Ni treba, da nas muči zgodovinski prastrah. V odnosu do mrtvih se pokaže naš civilizacijski odnos do zgodovine in kulture prostora v katerem živimo, kajti »kdor ne zida temeljev, gradi na ruševinah in nikoli ne postavi varne zgradbe, če se ne poglobi v njeno bistvo«, je zapisal veliki ljubitelj in ohranjevalec Kopra, škof Paolo Naldini.

Stanovanjskim blokom pa poiščimo novo lokacijo, kjer ne bodo zakrivali razgleda že obstoječim zgradbam v soseskah obmestnih naselij.

Semedela nekoč s parkom ob cerkvi Matere božje od zdravja. Postane naj ponovno spominski park in prostor druženja. (Vir slike: De Manzini family archives)

Darjo Gregorič je predsednik Istrskega društva Helio Diakon Castrum Bonae.