Naj knjige krožijo

Knjige so misli in čustva, ujeta v papir. Preko njih prodiramo v največje skrivnosti, stiske, veselja in razmišljanja soljudi. Knjige živijo, če krožijo, če jih nekdo vzame v roke, spoštljivo prelista in odpre svojo dušo za nova spoznanja, če nekdo nekomu bere zvečer pred spanjem, če si nekdo izpisuje modre misli in jih prevzame za svoje vodilo, če nas spremljajo v dolgih zimskih večerih in jasnih poletnih nočeh. Torej, naj krožijo, spominjajo, učijo, osrečujejo in predajajo modrost davnine za prihodnost.

Svetlana Tratnik

Spomladi so v Hiši kulture v Sv. Antonu odprli prvo vaško knjižnico v Slovenski Istri. Za začetek ji je več kot tisoč knjig podarila knjigarna Libris, takratni predsednik krajevne skupnosti pa je ob odprtju povabil občane, naj tudi sami prispevamo kakšno knjigo.

Za Skupaj je to vabilo, ki se mu ni mogoče upreti. Kar enaindvajset nas je pobrskalo po svojih domačih knjižnicah in zbrali smo 525 najrazličnejših knjig, ki smo jih 29. avgusta v Hiši kulture predali Meri Viler, organizatorki kulturnih prireditev pri Zvezi kulturnih organizacij Mestne občine Koper. Za donacijo se je zahvalil tudi Branimir Gasparini, predsednik KS Sv. Anton (in obenem član CG Skupaj).

Knjige so za nas že od otroštva vrednota in kljub vsem novim medijem jih še vedno neizmerno cenimo. Ne le, da jih radi beremo, večinoma jih že dolgo tudi kupujemo. Lepo jih je imeti, da lahko s police brez zadržkov vzamemo tisto, ki nas trenutno najbolj pritegne in se v mirnem kotičku poglobimo vanjo ali jo vzamemo s seboj na pot. 

Naši mladi me večkrat vprašajo, zakaj v prtljago, ko grem na kakšno pot ali potovanje, še vedno tlačim knjige. Saj je veliko lažje in enostavneje, da vzamem kindle oziroma e-bralnik. A vztrajam. S knjigami sem od otroštva naprej ustvarjala posebno ljubezensko razmerje, velikokrat odvisnost, ko jih nisem mogla odložiti, dokler jih nisem použila do konca. Za »tratenje« časa sem iskala izgovore in se včasih skrivala, največkrat pa uživala, razmišljala, čustvovala, se sproščala, tešila radovednost ali vedoželjnost, iskala in dobivala odgovore, širila svoj mali svet v najboljši družbi – knjiga in jaz. Kako naj mi zdaj neka tablica nadomesti sprehod po knjigarni ali obisk knjižnice? Ko vzameš v roko knjigo, jo malo obračaš, poduhaš in pogledaš njeno obliko, grafiko; kdo jo je prevedel in kaj je napisal urednik; morda ima celo predgovor; kakšne so črke in presledki. In seveda bistveno, kdo je avtor. Potem izbereš ali pa knjiga izbere tebe in se potopiš v drugi svet. Dragoceni in nezamenljivi trenutki.

Barbara Verdnik

A mnogih knjig, ki jih skrbno čuvamo, zagotovo ne bomo prebrali še drugič ali tretjič. Zakaj jih torej ne bi delili z drugimi? Tudi tako lahko udejanjimo skrb za skupno dobro.  

Naj torej podarjene knjige krožijo in prinesejo dragocene trenutke še mnogim bralcem!

Knjige smo donirali: Alberta Ostan, Barbara Verdnik, Blaž Lukan, Bojana Pečar Bole, Borut Logar, Božena Ambrozius, Branka Brauweiler, Darja Vuga, Daša Šarkanj, Edmond Gašpar, Iztok Ostan, Jernej Soban, Ljubica Maslo, Olga Franca, Pavel Pečar, Sija Chrysanthi, Sonja Logar, Svetlana Tratnik, Tinka Podjavoršek, Vera Pečar, Vinko Zupančič

Foto utrinki

Nekatere knjige smo opremili s "podpisom".

Potem ko smo knjige zbrali, sva jih z Vinkom spravila v zabojčke in skupaj s Sijo smo jih znosili pred hišo.

Sija jih je pripeljala do Hiše kulture v Sv. Antonu.

Tudi v največji vročini se ne ustrašimo fizičnega dela.

Obstoječe police so že polne; na srečo je še dovolj prostora za nove. 

Lija po potrebi čuva tudi knjige.

Naj knjige krožijo!

Knjige je prevzela Meri Viler, organizatorka kulturnih prireditev pri ZKO MOK (druga z desne). 

Branimir Gasparini v dvojni vlogi: kot predsednik KS Sv. Anton in član CG Skupaj 

Barbara jih še zadnjič vzame v roke ... 

Tokratna ekipa Skupaj (od leve proti desni): Edmond Gašpar, Božena Ambrozius, Barbara Verdnik, Sija Chrysanthi, Vinko Zupančič in, v dvojni vlogi, Branimir Gasparini

Meri Viler z mladima obiskovalkama knjižnice