Marko Brecelj, čestitamo!

Foto: Barbara Verdnik

Veselimo se, da je Marko Brecelj letošnji dobitnik Ježkove nagrade. Doslej jo je dobila le četvorka priznanih primorskih ustvarjalcev: Iztok Mlakar (1993), Nataša Tič Ralijan (2004), Drago Mislej Mef (2017) in naturalizirani Kraševec Gojmir Lešnjak-Gojc (1999).

Marko Brecelj je že od zgodnjih sedemdesetih let prejšnjega stoletja eden najbolj prepoznavnih in družbeno aktivnih občanov občine Koper. Je izstopajoč, samosvoj umetnik, družbenopolitični aktivist, izzivalen »mehkoteroristični« performer, dolgoletni vodja koprske mladinske alternativne scene, organizator na polju urbane kulture in nevladnih organizacij ter, nenazadnje, človek z občutkom za sočloveka v stiski. Spomladi smo zato pripravili predlog občinskemu svetu za podelitev Priznanja MO Koper Breclju za življenjsko delo na področju umetniške, kulturne in družbene dejavnosti. Ker se je izkazalo, da je občinsko priznanje pred leti že dobil, je bil naš predlog žal brezpredmeten.

Toda Brecljeva ustvarjalnost in vpliv vseskozi tudi močno presegata občinske meje. Naj spomnimo: Pri 23-24 letih se uveljavi kot nadarjen glasbenik in postane vsejugoslovanska glasbena megazvezda. Ob pomoči skladatelja Bojana Adamiča in RTV orkestra leta 1974 posname Cocktail, enega najboljših slovenskih kantavtorskih albumov. Poleg slave mu album prinese še nagrado Sedem sekretarjev Skoja, prestižno jugoslovansko priznanje za največje dosežke mladih ustvarjalcev na vseh področjih umetniškega delovanja. Nato z Borisom Beletom ustanovita legendarno zasedbo Buldožerji, ki leta 1975 posname prelomni rockovski album Pljuni istini u oči. Oba albuma zasedeta sam vrh lestvice najboljših desetih slovenskih albumov po Dnevnikovem izboru. Po epizodi z Buldožerjem napiše glasbo za film Živi bili pa videli in zanjo dobi puljsko Zlato areno. Glasbeno pot nadaljuje kot kantavtor in sodeluje z več drugimi ustvarjalci, vedno bolj pa stopa v ospredje njegovo družbenokritično, politično in aktivistično delovanje. Dolgo obdobje vodi koprski Mladinski kulturni center, ki postane široko prepoznaven center samonikle kulture ter socialno in medgeneracijsko alternativno stekališče, v katerem se odvije ogromno najrazličnejših dogodkov in kjer številni avtorji, obiskovalci in tudi obstranci najdejo prostor zase. Od leta 2005 Brecljevo Društvo prijateljev zmernega napredka (DPZN, ustanovljeno 1990 kot promotor samonikle kulture na Slovenskem) organizira mednarodni poletni urbani festival Koperground, ki kasneje iz lokalnopolitičnih razlogov ostane brez virov za kakovostno delovanje. Z Društvom prijateljev zmernega napredka opozarja na vse bolj razširjene družbene nepravičnosti in izpelje vrsto odmevnih mehkoterorističnih akcij. Končno njega in DPZN deložirajo iz (občinskih) prostorov. Delo nadaljuje v zasebnih prostorih v Boteginu v središču Kopra ter drugod po Sloveniji in bližnjih deželah.

V Priletnem parazitu, večkrat nagrajenem dokumentarcu Janeza Burgerja iz leta 2013, znani Slovenci o Breclju povedo:

Mateja Koležnik:  Marko Brecelj je fenomen. Je en od najbolj spregledanih slovenskih umetnikov, pa človek, ki dejansko živi to, kar dela. Neprestano fenomenalno napada malomeščansko pamet. / ... / Brecljev Cocktail je en najbolj avtentičnih albumov, ki so bili kadar koli narejeni v slovenskem jeziku. V njegovem centru vrtijo Buñuela in se pogovarjajo o Aristotelovi poetiki – lepo prosim, kje se še to dela?
Blaž Lukan:  Kompleksna in tudi komplicirana osebnost. Igra vlogo urbanega norčka, posebneža, ampak vedno z določenim namenom.
Igor Vidmar:  Album Cocktail je Molotov koktajl znotraj slovenske popularne glasbe. Alternativa, nadgradnja, tudi kritika Slovenske popevke. Album Pljuni istini u oči je pomenil prelom v jugoslovanski in slovenski rock glasbi. Gre za popularno glasbo, ki ima aktivno družbeno vlogo.
Dragan Živadinov:  Eden prvih, izhodiščnih performerjev v 20. stoletju.
Marko Letonja:  Absolutna in nesporna kvaliteta, legenda. Njegov Cocktail je bil globoko pred svojim časom.
Mitja Rotovnik:  Biser slovenske kulturno umetniške scene. V svojem centru vztraja in se bori za izjemno majhen denar.
Edo Maajka:  Človek, ki nam odpira neke nove poglede in širše slike.
Jože Školjč:  Njegove akcije zaznamujejo slovensko sceno bolj kot pa kakšne velike politične stranke.
Dr. Rastko Močnik:  Njegovo herojsko vztrajanje v intelektualni puščavi / ... / je neverjetno pomembno.

Viri:

Janez Burger: Priletni parazit

Jure Trampuš: Marko Brecelj – tisti Buldožer, ki postane slovenski antikrist

Veljko Njegovan: Kdaj bodo cesarji nagi?