Majhno mesto, veliko vsebine

Razstava plakatov po spomladanskem lock downu v italijanskem Coriglianu d'Otranto se te dotakne


Majhno mesto, majhen grad, pa toliko za dušo

Povsem slučajno sva se globoko na jugu pete italijanskega škornja ustavila v Coriglianu d'Otranto in vredno je bilo vsakega koraka. Najprej park, majhna in založena tedenska tržnica, potem srednjeveški grad, ki ga je leta 1514 začel graditi Giovan Battista de' Monti.

Ko smo v prijaznem vzdušju opravili vse nujne covid formalnosti in so nama izmerili temperaturo, nama je vodička dala osnovne informacije za nadaljnje raziskovanje.

Grad je v lasti občine, ki ima nekaj več kot 5.500 prebivalcev. Pred leti ga je vzorno obnovila in upravlja z njim. Da je v njem polno zanimive vsebine, zagotavlja sodelovanje s tremi kooperativami: za film, za fotografijo in za glasbo. Po potrebi pa še z drugimi inštitucijami in umetniki.


Srčno dekle nama je razložilo vse o zgodovini in pomenu gradu v enem od devetih grških mest v Salentu, potem pa spregovorilo še o razstavah, o subtilnosti časa, ki budi posebne vrste ustvarjalnost, o samosti, poglabljanju vase, zakaj so sobane in druge prostore gradu napolnili prav z vsebinami, ki čakajo na najin ogled.

Omenila bom zgolj dva sklopa. Naj zaradi aktualnosti začnem s plakati, ki so nastali po spomladanskem lock downu.

Sporočila plakatov

Vsak je vreden postanka, razmišljanja in branja, vsak odkriva del trenutka vsakega izmed nas. Izbrala sem štiri, s komentarjem avtorjev.

Daniele Morganti: Covid-19 je po  vsem svetu povečal razdaljo med ljudmi. Ne le prostorske, tudi socialno in ekonomsko. Moj plakat izraža upanje, da so sedanje omejitve zgolj trenutne. Upam, da jih bomo znali izrabiti za to, da se zavemo, kako zelo je pomembna bližina.


Francesca Mazzero: Menim, da je v trenutku globalnih težav potrebno ohraniti pozitivno in dejavno naravnanost ter spoštovati sebe in druge, kljub socialni distanci, zaščitnim maskam, prisilni samoosamitvi in negotovosti, kakšen bo svet po Covidu. Ostanimo lačni življenja, ostanimo doma.


Andrea Romeo: Trije meseci. Dan enak dnevu. (V čem se to razlikuje od običajnega življenja?)

Edoardo Jorge Beltrammi: V zadnjem času smo veliko govorili o izgubi normalnega življenja in o ponovni vrnitvi normalnosti. Toda, kaj sploh je normalnost?


Fotografije z razstave 

Z dovoljenjem organizatorja Big Sur objavljam še nekaj fotografij razstave. 

Foto: Alessandra Tommasi Archivio Cinema del reale, dosegljive na https://www.facebook.com/bigsur.it/






 


  • Deli objavo