- Skupaj - Gibanje aktivnih občanov mestne občine Koper
- O gibanju
- Kontaktiraj nas
- Volitve 2018
Dobrih deset mesecev je od takrat, ko je oblast nad državo zavzela vlada, ki jo je po rezultatih volitev 2018 podpirala zgolj četrtina volivcev. Da je Janševa SDS lahko začela rušiti značaj in dosežke samostojnosti mlade države, sta poskrbeli dve stranki, ki sta v parlament prišli z jasnimi stališči in zavezami svojim volivcem: nikoli v koalicijo z Janezom Janšo.
SMC pod vodstvom Mira Cerarja je spomladi leta 2018 ponujala stabilno levosredinsko izbiro svobodomiselnim volivkam in volivcem. Osnovno poslanstvo SMC je bilo družba, v kateri pri snovanju kakovostnega življenja sodelujejo vsi državljani in državljanke - da bo življenje v Sloveniji boljše za vse, so zatrjevali. Miro Cerar je bil odločen: SMC ne razmišlja o kakršnem koli sodelovanju s SDS, saj da vedo, da je to enosmerna pot v politično smrt.
DeSUS s Karlom Erjavcem je nastopal s sloganom »vrnimo ljudem dostojanstvo«. DeSUS naj bi imel program za vse generacije. Po volitvah, kjer niso bili prav uspešni, pa so ponovili, da z Janševo vlado ne bodo sodelovali in bodo podprli levosredinsko vlado.
Obe stranki in njuni glavni akterji so zapisane ter še številne druge obljube in zagotovila požirali že v času manjšinske Šarčeve vlade. Ko se je daleč od oči javnosti kupčkalo za glasove in oteževalo delo, učinkovitost, kot rad poudarja Zdravko Počivalšek, prejšnje vladne ekipe. Kaj so delali zadnjih deset mesecev, pa je vprašanje, ki bi si ga morali zastavljati do konca življenja. Gledali stran, tiščali glavo v pesek, pokazali svoj pravi obraz … ? Odgovor pozna vsak od njih sam, država in državljani pa nosimo grozljive posledice.
Z epidemijo upravljajo tako amatersko, škodljivo, koruptivno in v nasprotju s stroko, da je Slovenija v svetovnem vrhu po smrtnih žrtvah, dolžini trajanja zaprtja šol, policijske ure, zmedenosti in številčnosti ukrepov, ki ne dajejo rezultatov. Ali pač? Najvišjo umrljivost v domovih upokojencev in s tem sproščanje prostih postelj?
Koliko škode bomo utrpeli zaradi sistematičnega uničevanja demokracije in njenih inštitucij, uničujočega kadrovanja, zatiranja kulture in medijev, enormnega zadolževanja … , o tem bomo verjetno dobivali odgovore še veliko prihodnjih let. Da o okuženosti z virusom sovraštva ne govorimo.
S protesta v Izoli 7. 8. 2020
V začetku leta 2021 v Sloveniji živimo in dihamo povsem drugače kot v začetku leta 2020. K temu so pripomogli tudi naši znanci, sosedje, krajani. Na območju, kjer se poje himna Vstala Primorska, kjer je doma upor proti fašizmu, zatiranju, ponižanjih, so se posamezniki podredili janšizmu.
Na družbenih omrežjih se velikokrat pojavljajo vprašanja »a so Primorci tudi postali kolaboranti?«. Oziramo se v Mefovo Izolo, od koder sta dva poslanca obeh strank, in nam njuno obnašanje ne gre v glavo. Gledamo v zavedne Bertoke, od koder je ministrica za pravosodje, ki asistira pri sprejemanju množice zakonov in predpisov, z vsakim od njih pa imamo vse manj pravice. Sodeluje pri razmahu sovražnega govora, napadih na sodstvo, škodljivih pismih v Bruselj. Potem še v Piran, kjer je zdravnik in bivši minister za zdravstvo dopustil, da se stroka in spopadanje z epidemijo popolnoma podredita političnim interesom in celo zaslužkarstvu.
In ko se zgražamo nad njihovim početjem in ga komentiramo, se sprašujemo ali so izdajalci in zakaj, zakaj so obrnili ploščo in nam lažejo, so užaljeni. Kalimerovsko govorijo o »brutalnih« pritiskih, o nekih drugih časih. Tožijo se policiji zaradi veliko manj grobih besed kot jih uporablja njihov šef za vse, ki niso »na liniji«.
Kdo so ti naši znanci, ki nas zastopajo v parlamentu in vladi v nasprotju z našimi pričakovanji? Kakšen strankarski sistem s(m)o ustvarili, da se je tako izrodil? Kaj pravijo moji spomini na te javne osebe, ki so tako razočarale?
Gregorja poznam že od vrtca in osnovne šole, ko je bil sinov sošolec in prijatelj. Vljuden, umirjen, prijazen. Ko sem leta 2014 opazila, da kandidira na lokalnih volitvah v Izoli na listi SMC, sem bila vesela. Mislila sem, da morda le prihaja generacija mladih politikov, ki bodo o njej podkovani teoretično (diplomiral politologijo na FDV) in bodo izkušnje pridobivali v praksi od spodaj navzgor. Poseben plus je bilo njegovo priseganje na etiko, neobremenjenost in mlade, ki imajo »odprte glave, zagovarjajo inovativne rešitve, znajo povezovati in želijo sodelovati. Svoboda in odgovornost nam veliko pomenita," kot je dejal.
Čeprav je napovedal, da od kandidatov SMC-ja lahko pričakujemo konkretnost in rešitve, se iz časov njegovega podžupanovanja v Izoli in od 2018 kot poslanca v parlamentu ne spomnim kaj določnega. Niti po vsebini niti po nastopu.
Ko se je SMC lani odločil za sodelovanje v Janševi vladi, sem mu poslala zasebno sporočilo in mu poskušala odpirati oči, kaj lahko to pomeni za državo in njega osebno. Seveda me je zavrnil. Kot še nekajkrat, ko sem poskušala razširiti njegovo razumevanje dogajanja preko družbenega omrežja. Dokler FB profila ni zaprl in se oglaša samo še na twitterju, v besedovanju pa postaja vse bolj podoben Janezu Janši. Ne sicer tako vulgaren in žaljiv, a z enako ostjo. Ogrožen je od vsake kritike, pozabil je vse, kar se je na faksu učil, kaj je politika, kaj demokracija, kaj svoboda govora, človekove pravice, ustava in kaj piše v programu SMC. S čim je prepričal volivce, ki so mu 2014 v Izoli namenili 727 glasov.
V teh 10 mesecih se je izpostavil bolj kot prej v vseh 36 letih svojega življenja. Morda nam to nekaj pove o njem, a je daleč od tega, o čemer poje primorska himna. On gotovo ne predstavlja obraza Primorske, pokazal pa je še pomanjkanje sočutja, empatije, človeškosti; popolno nerazumevanje otrok in njihovih staršev ter starostnikov.
S protesta v Izoli 15. 1. 2021
Branko Simonovič name nikoli ni naredil posebnega vtisa. Kot direktorica Primorskih novic sem se srečevala s številnimi gospodarstveniki z različnih področij Primorske; z direktorji, ki so bili dobri oziroma odlični v prejšnjem in sedanjem sistemu; ki so delovali za svoje delovno okolje in širšo skupnost. Simonovič ne v obdobju službovanja v Obalni turistični skupnosti in ne kasneje kot direktor Delfina, hotela v lasti Zveze društev upokojencev Slovenije, ni izstopal. V Desusu je od njegovih začetkov, v politiki aktiven vsaj od leta 1994, a posebnih sledi v lokalnem in državnem okolju (svetnik občinskega sveta Izola, poslanec od leta 2018) ni bilo zaznati.
Do zadnjih mesecev, ko ga je »zvestoba« Janši in nasprotovanje stranki DESUS katapultirala v javnost. Za moč nad njim oziroma njegovo šibkost naj bi bila kriva »lopa« oziroma črna gradnja na Markovem hribu v koprski občini. O njej so že poleti pisali plačani »mediji« (požareport…), s tem da so ga takrat napadali, češ da bo prestopil v poslansko skupino SD, ki naj bi mu obljubljala legalizacijo. Zdaj pa naj bi bila »lopa« kriva, da noče dati glasu Erjavcu, pri katerem je bil celo sekretar stranke.
Kaj se je v tem času spremenilo? Ker rada sestavljam kamenčke v mozaik, naj malo špekuliram.
Gradbeno dovoljenje oziroma legalizacija je odvisna od dveh ministrstev (okolje in prostor, javna uprava) in odločitve upravne enote. Zadnji poskus legalizacije mu je koprska upravna enota lani v prvi polovici leta zavrnila. Poslanec se je na odločbo pritožil, postopek še poteka.
Koprska občinska uprava je bila ob zavrnitvi brez uradno imenovanega načelnika (bil je v.d.), v jeseni se je to spremenilo. Nataši Likar je namreč četrtič, ko se je za to mesto prijavila, le uspelo, ko je dal minister za javno upravo Boris Koprivnikar pozitivno mnenje k njenemu imenovanju. Nataša Likar je (bila) dolgoletna članica stranke Koper je naš. V času županovanja Tomaža Gantarja (Piran je naš) je bila direktorica piranske občinske uprave. Potem pri Borisu Popoviču vodja občinskega urada za gospodarske javne službe in promet. Z novim županom se je umaknila z vodstvenega položaja na občini in se prijavljala za načelnico upravne enote.
Ob tem se velja še spomniti, da je hitro po imenovanju Janševe vlade mesto v državni administraciji dobil še en zvesti Popovičev sodelavec, Georgi Bangijev. 15 let je vodil urad za okolje in prostor na koprski občini, vlada pa ga je imenovala za vršilca dolžnosti generalnega direktorja direktorata za prostor. V jeseni so hoteli bivšemu županu urediti tudi mesto generalnega sekretarja na Počivalškovem ministrstvu, a je bil odpor javnosti prevelik. A to samo kaže, da simpatije med Popovičem in Janšo od njegovega prvega mandata, preko skupne kandidature SDS in Popovičevega Aviona do danes niso splahnele.
S protesta v Izoli 15. 1. 2021
Pogledi v preteklost odkrivajo marsikaj o pletenju mrež in omrežij tudi pri lani priljubljenem ministru za zdravje Tomažu Gantarju iz DeSUSa. Moje zanimanje je zbudil, ko se je začel pojavljati v politiki Borisa Popoviča in sem se spraševala, zakaj je uglednemu zdravniku to treba. Od leta 2002 do 2004 je bil občinski svetnik v Mestni občini Koper. Leta 2006 je kot predsednik stranke Piran je naš zmagal na lokalnih volitvah in dobil štiriletni mandat za funkcijo župana Pirana. Koprski Desus je vedno podpiral Popoviča.
Na predčasnih volitvah leta 2011 je kandidiral na listi DeSUS, vendar ni prišel v parlament.
Minister za zdravje je bil trikrat: dvakrat v vladi Janeza Janše in enkrat v vladi Alenke Bratušek.
Rezultati? Za zdravje ljudi, sistem javnega zdravstva in v boju z epidemijo so negativni.
Kaj reči o edini ženski v tej družbi, Lilijani Kozlovič, ministrici za pravosodje? Deset let je bila načelnica koprske upravne enote, leta 2014 se je pridružila stranki SMC in dobila zelo veliko podporo volivcev v koprski enoti. Umirjeno jim je obljubljala veliko, vse nasprotno od tega, kakšno politiko je vodil Boris Popovič. Govorila je o etiki, pravici in resnici, pravni državi. Zagotavljala, da morajo imeti prebivalci Kopra in Istre preko SMC-ja besedo v državi.
Želela si je kandidirati za županjo Kopra, a se potem leta 2014 za to ni odločila. Protikandidat Popoviču je tako postal takrat SMC-jev Aleš Bržan. Postal je občinski svetnik in se razočaran hitro poslovil od stranke. To je nekoliko kasneje storil tudi poslanec Marko Ferluga, ki je bil proti političnim vpletanjem v Luko in delovanjem stranke v nasprotju s programom.
V času Cerarjeve vlade je bila Kozlovičeva generalna sekretarka. Doma iz Bertokov je zelo dobro poznala cestne probleme skozi kraje občine, njihovo obremenjenost in probleme, ki jih imamo zaradi vinjet. Vse kar je naredila je bilo, da je povedala, da ne more ničesar storiti.
Na volitvah 2018 je podpora SMC-ju izjemno padla, padla je njena priljubljenost in na županske volitve v Kopru si jeseni ni več upala. Lani pred poletjem je razpadel koprski SMC, stranka nima več niti odstotka podpore.
Kljub povedanemu in uresničevanju Cerarjevih besed, da je koalicija z Janšo enosmerna pot v politično smrt, pa smo njihovi ujetniki. Se bodo v času glasovanja o konstruktivni nezaupnici spomnili, kaj so obljubljali in kakšno svojo podobo so nam slikali? Se bodo spomnili, kaj je odgovornost, da naj bi politiki služili ljudem in ne malim trumpom?
S protesta v Kopru 27. 11. 2020