- Skupaj - Gibanje aktivnih občanov mestne občine Koper
- O gibanju
- Kontaktiraj nas
- Volitve 2018
Leta 2017 je prišlo na podeželju slovenske Istre na trg okoli 100 novih ležišč – za en cel hotel. Enako lahko napovemo tudi za leto 2018. Pa se je kaj spremenilo v zaznavi obalnega turizma?
Niti ne, Mestna občina Koper gladi svojo strategijo razvoja turizma in dopušča možnost, da bi si turisti ogledali notranjost Istre in uživali v kulinariki prek enodnevnih izletov. Takšen bingljajoči status ima podeželje tudi v strategijah sosednjih občin z dolgo turistično tradicijo. Če je še mogoče razumeti Pirančane, da dajejo na prva tri mesta lestvice zvrsti turizma po pomembnosti sun&beach (sonce&morje) turizem z obalo na čelu, pa se vprašamo, ali je malikovanje morja in obale prava opcija za koprsko občino, ki ima od nastanka občine Ankaran med vsemi obalnimi občinami najkrajši del obale, uporabne za turistično dejavnost.
Imamo nekaj uspešnih zgodb, ki prispevajo k uveljavljanju mestnega oziroma kulturnega turizma, kot je obisk potniških križark v Kopru, pa ureditev mesta, ki je danes privlačnejše za obiskovalce, turistične prireditve, nakupovalna plaža. Zunaj mesta pa označene tematske poti na podeželju (za njihovo vzdrževanje žal ni sistemskega vira, ne vzdrževalca) ali pa npr. izzivalen prenos mestnega produkta »kartica Kopra – kartica doživetij« (http://www.koper-card.si/sl/ ) v kartico Hrastovelj.
Toda poglejmo natančneje pred svoj mestni prag: razpadajoča pročelja palač, cele propadajoče mestne četrti kot je na primer kompleks servitskega samostana, gradbene jame z bohotnim rastjem plevela v središču mesta, neobstoječe mestno obzidje, ki sicer vedno kaže na veličino nekega mesta. Prikličimo si v spomin poučno zgodbo o Mali loži, ki se je in se še odvija pred našimi očmi; namesto da bi služila v vrhunske turistične namene in za kulturni turizem, »mestna občina Koper tega prostora ne potrebuje«, vsaj do nedavnega ne. Seveda, saj ima predlog turistične strategije, ki se ikonografsko kiti s prikazovanjem podeželja v mestu.
Kako znamo brati svoje mesto in podeželje in kaj znamo ponuditi?
V dobri veri, da je mogoče kaj dopolnjevati ali bolje razumeti, predlagam dodatne vsebinske premisleke k strategiji razvoja in trženja turizma MO Koper.
Mestna občina Koper ravnokar sprejema strategijo razvoja in trženja turizma do leta 2025. Javna razprava je potekala do 22. septembra, tekst pa je dosegljiv na naslovu: http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2002611.
Predlog strategije razvoja in trženja turizma v mestni občini Koper do leta 2025 je na svet porodil novo simbolično jedro in blagovno znamko – mesto Koper, ki ga takole opredeljuje:
»Poslanstvo in vizija turizma (občine Koper: op.) sta izpeljana iz vizije razvoja urbanega območja Kopra, kot jo opredeljuje TUS (2016): Turistično mesto MORJA, SONCA in ZELENJA« (Strategija, str. 53).
To je, mimogrede, tista občina, ki razpolaga z 80% podeželja slovenske Istre, na katerem živi še vedno polovica prebivalcev mestne občine. Strategija pa zastavlja osrediščenje na mesto Koper kot blagovno znamko, čeprav je na primer v anketi prek on-line vprašalnika (Strategija, str. 43) med 142 deležniki »največ glasov dobila znamka Slovenska Istra (59%), Istra (26%) …«. Pripravljavci strategije turizma mestne občine Koper so namreč v okviru procesa priprave strategije marca 2016 izvedli on-line uvodni vprašalnik med deležniki iz zasebnega, nevladnega in javnega sektorja v MOK, katerega namen je bil opredeliti ključne izzive in oblikovati poglede deležnikov na prihodnji razvoj turizma v MOK.
Istrska domačija, foto Damjan Prelovšek
Koper nima možnosti postati alternativna lokacija Piranu, ki se odkrito enači s sun&beach (sonce&morje) turizmom in bo s svojim prenočitvenim potencialom – nase pozicijsko veže tudi celo obalo in obalna mesta - še naprej vodilni v tej zvrsti. Lahko pa ponudi kaj drugega. Razvija lahko turizem na podeželju, mestni turizem, kulturni turizem… . Sun&beach turizem pa le v Žusterni z novo obalno kopalno promenado do Izole. Slednje pa že zaradi obsega ne more postati glavna turistična ponudba občine. To ugotavljajo tudi snovalci turistične strategije v Kopru. Nimajo pa ambicij poseči v tiste praznine istrskega prostora, ki jih dosedanji turistični akterji zanemarjajo.
Beneška arhitektura v Kopru
Turistična strategija MOK ne sledi uveljavljeni delitvi turističnega trga oziroma njegovi segmentaciji in s tem izgublja preglednost in fokus. Svetovna turistična organizacija (Global forecasts…, Madrid 2001) je denimo profilirala in kvantificirala naslednje najpomembnejše turistične segmente: morje&sonce, športni turizem, doživljajski turizem, turizem v naravi, kulturni turizem, urbani turizem, podeželski turizem, potniško križarjenje, tematski parki, poslovni turizem. Namesto splošno uveljavljenih turističnih segmentov ima turistična strategija MOK glavne produkte, kamor potem nasuje množico manjših produktov, ki so lahko, kot trdi strategija na 71. strani, vsak zase razlog prihoda turistov.
Ali pa imajo ti produkti tudi svoje skrbnike, razvoj, trženjski sistem, jih občina podpira, imajo svojo strategijo? Bati se je, da obstajajo predvsem sami po sebi, tudi za naprej. Lahko ostanejo samo razdrobljene aktivnosti, privlačnosti/znamenitosti, če z njimi nihče nič ne dela ali jih opremlja s sestavinami sekundarne turistične ponudbe. Predvsem pa, ali vemo, komu so namenjeni?
Če vesoljni turistični svet, vključno s Slovenijo, zmore uporabljati kolikor toliko podobno strukturiranje turistične ponudbe in ji posvetiti svojo pozornost skozi izdelane trženjske koncepte, kaj potem teži Koprčane, da tega ne zmorejo? Morda bi morali na področju turizma strateško razmišljati že veliko prej, da bi se izčistile alternative. Predmetna strategija je, kot kaže, šele precej nezanesljiv korak kamorkoli že.
»Skozi turizem oživljamo zgodovinsko mestno jedro in zeleno podeželje, …« so na 52. strani Strategije pripravljavci teksta v luči poslanstva na področju turizma lepo prepoznali dvoje gradnikov za turizem v občini. Potem pa strnejo oboje v en koš in jima nadenejo papirnato kapico Kopra.
Nato pa strategija za istrsko podeželje predvidi enodnevne izlete. Ali si podeželje zasluži takšno strategijo? Gre za egocentrično, administrativno mestno razlago turizma brez pravega razumevanja današnjih razmer v slovenski Istri, celotni Istri in občini Koper. Slovenska Istra danes razpolaga z okoli 1.000 ležišči, preko polovice v luksuznih namestitvah izvirnih istrskih domačij, vil ali apartmajev. Je že danes namestitveni center za mestni turizem Kopra.
Prijetna spomladanska veduta vil Lopar, foto Vinko Zupančič
Po drugi strani pa bi morala strategija razvojno povedati veliko več o Kopru kot središču mestnega ali pa kulturnega turizma.
Strategija se izgublja v statističnih povprečjih – o tem, da ne zmore segmentirati trga turističnih potrošnikov, smo že govorili – ter tako ugotavlja, da je povprečno trajanje obiska 2,51 dneva, čeprav je treba vedeti, da se ravno namestitvene zmogljivosti podeželja v sezoni ne oddajajo izpod petih dni, na vrhuncu sezone pa dosegajo skoraj 100% zasedenost.
Razumeti je, da so pripravljavci strategije prepoznali obe sestavini turizma v občini Koper: istrsko podeželje in mesto Koper. Glede tega, kako ti dve sestavini delujeta, pa se ne strinjam s predlogom strategije.
Vzemimo vzporednico z italijansko Toskano. Firence so glavno mesto te turistično prepoznavne province, vendar se pozicijsko ne prežemajo s podeželjem pokrajine. Firence, Pisa, Siena so znana kulturna in zgodovinska mesta toskanske pokrajine, ki privlačijo množice obiskovalcev. Na drugi strani obstaja podeželje Toskane, ki ima prav tako prepoznaven značaj in meri na druge ciljne skupine obiskovalcev. Če želijo turisti s podeželja obiskati Piso, obiskovalci mesta pa se navduševati nad lepoto podeželja, to še ne pomeni, da je treba dati mesta in podeželje v isti koš. Obe ponudbi sobivata in se dopolnjujeta, nista pa isto. In ne merita na iste ciljne skupine turistov. In nimata enake ponudbe. Podoben razmislek bi predlagal snovalcem turistične strategije Kopra.
Ali predlog strategije zmore prepoznati in razvijati ključne tržne segmente in produkte, nadgrajuje tistih nekaj podprtih uspešnih zgodb in se ogiba ujetosti v obstoječe miselne okvire, ali pa celo zahaja na napačna pota? Presodite sami.
Več o tem pa v naslednjem prispevku.
Izziv za snovalce turistične strategije MO Koper: Dosledno prepoznavati in razvijati dva kakovostno različna segmenta turističnega trga.
Foto Kosta Juri