Kaj je civilna in kaj politična iniciativa

Kako v pregretem predvolilnem vzdušju ločiti, kaj je resnica in kaj laž - Primer dveh iniciativ


Smo tik pred ponovljenim referendumom o drugem tiru, tri tedne je do državnozborskih volitev in pol leta do lokalnih. Vzdušje se pregreva, družbena omrežja so preplavile lažne novice in propaganda, občinski in od različnih političnih akterjev obvladani »mediji« so noč in dan sredstvo političnih kampanj za interese posameznih oblastnikov, pojavljajo se nove oblike zavajanj. Največkrat za naš denar.

Kako se v tej norišnici znajti, kaj je res in kaj laž? Poskušajmo težavnost ločevanja zrnja od plevela prikazati s pojavom peticij in civilnih iniciativ. V KS Škofije sta se v enem letu, obe spomladi, zgodili dve civilni iniciativi in primerjava med njima ponuja dober vpogled v njuno pristnost in »pristnost«.

Predno opišemo oba primera, še beseda o tem, kaj je civilna iniciativa. Civilna iniciativa je oblika samoorganizacije občanov, državljanov, določene skupine ljudi, ki jih družijo enaki interesi. Gre torej za neformalno pobudo, ki se praviloma izoblikuje za vsak posamezen primer posebej. Civilne iniciative so lahko bodisi lokalne (vezane na nek točno določen manjši teritorij) bodisi vezane na širšo družbeno problematiko.Velikokrat se oblikujejo kot neke vrste organiziran odziv oziroma nasprotovanje nekemu dogajanju v okolju. V bistvu pa je civilna iniciativa reševanje problemov na ulici, ko institucionalne oblike lokalne samouprave odpovedo.

Civilna iniciativa proti beguncem

Zdaj pa k prvi civilni iniciativi, ki je ponesla slab glas o Škofijah po vsej Sloveniji. Najprej je vodstvo koprske občine spregledalo dva dopisa ministrstva za notranje zadeve, da nameravajo na Škofijah vzpostaviti integracijsko hišo, in poziv državnega sekretarja k dialogu z lokalno skupnostjo o občutljivi temi. Ker se občina pol leta ni odzvala, se je državni sekretar z informacijo 6. marca 2017 oglasil na sedežu krajevne skupnosti. In glej naključje. Že v času sestanka so se nekateri krajani pričeli organizirati in do naslednjega dne so že nastopali kot “Civilna iniciativa proti nastanitvi beguncev na Škofijah”. Predstavljalo jo je sedem krajanov: prvo podpisana občinska svetnica stranke KJN Vlasta Vežnaver (torej vidna predstavnica stranke na oblasti v MO Koper, kar je v nasprotju z duhom civilnih iniciativ), Maks Turščak, krajevna svetnika Milan Markočič in Rino Hrvatin, Sabina Homjak, Kristina Bele in Drago Segulin


Zbiranje podpisov pod peticijo CI je v center Škofij vneslo veliko nemira, saj je bilo po pričevanjih (tudi pisnih) mnogih, precej nasilno. Skoraj težko je bilo opraviti to, po kar si prišel v lokal, k frizerju ali v lekarno, brez vsiljevanja podpisnega lista. Župan se je na nastale razmere odzval šele čez nekaj dni in to s posebno izdajo KP MOK za več kot 20.000 koprskih gospodinjstev, tako da je objavil podpisni list peticije s podpisi občinskih uradnikov in njegove družine.

Predstavniki te CI so peticijo s 648 podpisi (in ne približno 800, kot so ves čas navajali) posredovali tudi KS Škofije in pokazalo se je, da je med njimi ob občinskih uslužbencih veliko prebivalcev iz drugih krajev občine in Slovenije, celo iz Milj, Oreha (Italije) in Hrvaške, precej podpisov pa se je podvajalo.

Posebna izdaja KP MOK marec 2017   KP MOK 018, november 2011

Vendar se s pristnostjo ali verodostojnostjo podpisnikov takrat nihče ni ukvarjal. Na predlog občinske svetnice iz stranke SDS so sklicali izredno sejo občinskega sveta, CI se je obrnila na predsednico Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti v državnem zboru Evo Irgl (SDS), ki je nato sklicala sejo komisije. Še predno sta se državni sekretar in župan dogovorila. Seje se je udeležil župan skupaj s civilno iniciativo. Ker razprava ni bila po njegovem okusu in so poslanci govorili o preveč nestrpni civilni iniciativi proti beguncem, o slabi komunikaciji občine ter izrazili dvom v verodostojnost civilnih iniciativ, ki so postale vse prevečkrat podaljšana roka politike, je sejo s svojo delegacijo predčasno zapustil.

Na Škofijah pa se je hkrati dogajala še druga neprijetna zgodba. Civilna iniciativa je spreminjala svoje ime po dnevnih potrebah, začela je zbirati še druge podpise, in to proti predsedniku sveta KS z lažno navedbo, da ni zastopal glasu krajanov (vsi zapisniki takratnih dogodkov so govorili o nasprotnem). Uporabljen je bil tudi model zavajanja javnosti, ko so bile prirejene informacije objavljene najprej na Ekopru, čemur so takoj sledili zapisi na Regionalu in na dveh FB profilih. V teh zapisih in komentarjih je bilo toliko sovražnega govora in spodbujanja sovraštva ter nestrpnosti, da je eden od krajanov med drugim zapisal: “Pa še to gospa Sabina Homjak. Ker ste zastopnica CI, vas kot krajan Škofij prosim, da naj zbiranje podpisov s strani CI poteka na zakonit način in ne na način, da se pristopa do ljudi in ukaže "podpiši to tukaj" in na vprašanje za kaj gre, dobiš odgovor "da odstavimo tega gnoja (Edmont Gašpar), ker ni do zdaj naredil nič"... Povprašajte moža od frizerke na Škofijah kako vse to poteka... Ne vem imena in niti nočem vedet. Sramota!!!

9. junija 2017 je bil župan v Vaški hiši in tam je bila zabeležena celo prisotnost Andreja Šiška, vodje skrajno nacionalistične skupine, v dialogu s predstavniki CI. Takratna občinska svetnica Polka Boškovič je postavila vprašanje »kako župan gleda na povezovanje civilne iniciative, ki ima s podpisi izraženo podporo župana in občinskih uradnikov, s predstavniki skrajno nacionalističnih političnih opcij oziroma ali skupno delujejo v programu proti namestitvi beguncev v MOK?«. Konkretnega odgovora ni dobila.

Saga z begunci se je končala konec poletja, ko je bila pogodba za najem hostla prekinjena in je občina obljubila za begunce javna stanovanja občinskega sklada. Niso pa se končale aktivnosti omenjenih »aktivistov«.

Civilna iniciativa ŠPET za novo šolo 

Ne bom ponavljala podrobnosti o perečem stanju montažnega objekta 41 let stare šole na Škofijah, vseh sklepov zborov krajanov Škofij, vseh predvolilnih obljub župana in njegovih ljudi na Škofijah, kot sta Vlasta Vežnaver in Milan Markočič, da so za novo šolo in da nova šola bo. Več kot desetletno dogajanje in sprenevedanje občine sem opisala v prispevku Prvi je »peticijo« za novo šolo podpisal župan.

Civilna iniciativa ŠPET je rasla od znotraj ali od spodaj navzgor: ko so starši in stari starši februarja videli v prispevku na televiziji, kakšna je škofijska šola; ko so none pripovedovale o tem, kaj opažajo otroci, kako primanjkuje zraka v vročih dneh in kako je ledeno v mrzlih; ko je ravnateljica končno začela obveščati, da se 1. junija začenja zgolj energetska sanacija. Ti isti starši, isti nonoti so ugotavljali, da taka rešitev za otroke ne bo dobra. Brskali so po arhivih, dokumentih, predvolilnih obljubah in sklepih občinskega sveta, brali strokovna poročila o poraznem vzdrževanju in stanju objekta. Kakšni roditelji, none in nonoti, kakšni krajani smo, če dopustimo zgolj sanacijo takšnega objekta, so se spraševali? Konec februarja so javno spregovorili in 6. marca 2018 objavili prvi pravi vsebinski odziv na početje koprske oblasti, konkretno na izjavo Viljena Tončiča (vodja samostojne službe za investicije), ki je podpisan tako pod projekte za novo šolo kot za energetsko sanacijo: "Čemu dajat 8, 10 ali pa 6 milijonov, če za 1 milijon evrov lahko zagotovimo pogoje do 2024", je dejal in s tem povedal vse.


Na FB profilu ŠPETa in v osebnih razgovorih so transparentno napovedali zbiranje podpisov pod peticijo “Za novo šolo in ne zgolj energetsko sanacijo”. Starši in none ter nonoti so šli med sosede, se pogovarjali, tehtali, razlagali. Peticija je bila objavljena na javnem portalu “pravapeticija” https://www.pravapeticija.com/peticija_za_izgradnjo_nove_sole_na_skofijah. Podpisi niso bili zbrani na silo in s prisilo, ampak počasi, med ljudmi, ki se poznajo in zaupajo. Ko je bilo podpisov čez 500, so se obrnili na svet KS Škofije in zahtevali sklic zbora krajanov, da med seboj ponovno predebatirajo, soočijo informacije in argumente. Podpisi so bili oddani, zbor je bil sklican, sklep o nujnosti gradnje nove šole ponovno sprejet.


Vzporednice pristnega in nepristnega

Nadaljevanje dogajanja pa kliče po risanju vzporednic med CI iz lanskega in letošnjega leta.

Z lahkoto jih najdete sami: 

  • v odzivu župana na eno in drugo peticijo; 
  • kaj je politična in kaj civilna iniciativa, ko sta pri prvi kot že v preteklosti združila moči KJN in SDS, pri drugi zgolj srčna skrb ljudi za otroke; 
  • v orkestriranem odzivu najprej župana, potem Ekopra, potem Regionala in na koncu FB profila Vaška skupnost v zlonamernih napadih na civilno iniciativo in posameznike v njej; 
  • In še najbolj žalostna vzporednica: isti krajani Škofij, ki so bili najprej vneti zagovorniki nove šole, potem vneti aktivisti s psi in traktorji (izjava Vlaste Vežnaver na izredni seji občinskega sveta) proti beguncem ter tako mimogrede še proti predsedniku sveta KS, ki so za podporo svoji peticiji uporabljali sovražni govor in spodbujali nestrpnost do nesrečnih beguncev in sokrajanov, zdaj poskušajo vnesti dvom v verodostojnost zbranih podpisov Špeta. 

Kakšno zlorabo se gredo, pove še en podatek. Pred letom dni je KS Škofije zbrane podpise zaradi transparentnosti objavila na svoji internetni strani. Civilna iniciativa proti beguncem je vodstvo krajevne skupnosti takoj prijavila informacijskemu pooblaščencu, češ da gre za kršitev varstva osebnih podatkov. KS je podpisne liste umaknila in od takrat striktno ravna po priporočilih informacijskega pooblaščenca o ravnanju z osebnimi podatki. Kaj počnejo župan in Vlasta Vežnaver ter podpredsednik sveta KS Škofije, ki ponavljata za njim: ”CI ŠPET zato javno pozivam, da nam končno pokaže oziroma dostavi teh famoznih »okrog 700 podpisov« o katerih ves čas javno govori, jih pa v slogu največjih političnih agitatorjev nikoli ne pokaže. Zanima nas kdo so »ponosni« podpisniki te peticije, od kod sploh so, če so starši oziroma ožji sorodniki otrok, ki trenutno obiskujejo to šolo, morda vrtec, ali so njihovi otroci še dojenčki, so morda ravno na poti, ali pa v bližnjih načrtih. Če niso nič od tega, pa so v mojih očeh čisto navadni politični oportunisti, ki nesramno zlorabljajo nedolžne otroke.”

Saj komentar ni potreben, a ne? Jasno lahko razberemo, kdo so politikantje in politični oportunisti.


  • Deli objavo