- Skupaj - Gibanje aktivnih občanov mestne občine Koper
- O gibanju
- Kontaktiraj nas
- Volitve 2018
Z obsežnim vprašalnikom smo preverjali stališča ter obljube županskih kandidatov in kandidatke v Mestni občini Koper. Tu objavljamo odgovore Jadranke Šturm Kocjan, kandidatke stranke SD - Socialni demokrati. Poslala nam jih je že dan pred postavljenim rokom.
Nagovor za izolskih protestih (Foto: Barbara Verdnik)
1. Ali menite, da MOK potrebuje interdisciplinarno opredeljeno razvojno strategijo s čim širšo podporo političnih deležnikov in občanov za obdobje naslednjih 10 do 15 let?
DA
2. Če da, katerih pet usmeritev razvoja, rangiranih po družbeno ekonomski prioriteti, je za vas najbolj pomembnih?
Izobraževanje in znanost, gospodarski razvoj z turizmom, infrastruktura, zdravstveni in socialni razvoj in smotrno prostorsko načrtovanje
3. Ali lahko Občinski prostorski načrt (prostorski tehnični dokument/akt) nadomesti vizijo razvoja? Ali pa menite, da Mestna občina Koper potrebuje celovito dolgoročno razvojno vizijo in jo bo v tem mandatu dobila? Kako jo bo naknadno implementirala v OPN?
OPN ne more v celoti nadomestiti vizije razvoja, ker v njem niso zajete vse dejavnost in storitve, ki jih občina potrebuje. MOK seveda potrebuje dolgoročno razvojno vizijo, a je v tem mandatu verjetno ne bo dobila. Naknadno se jo lahko implementira v OPN tako, da se odpre posamezna področja in tja umešča nove predloge.
4. Je družbeno ekonomski razvoj podrejen načrtovanju prostora (OPN) ali velja obratno?
Ni podrejen.
5. Ali boste trošili občinska sredstva za piar, izdajo občinskega glasila, e-portala in FB profila za lastno promocijo, tudi v predvolilne namene, ali pa boste transparentno obveščali občane o raznolikih potrebah, problemih in dosežkih občine?
Nekaj piara mora biti, a skrajno racionalno, transparentno in enako za vse v občinskem svetu.
6. Kaj boste storili za večjo transparentnost delovanja občine?
Dajati hitre in ustrezne informacije javnega značaja, ki bodo stalno dostopne občanom, na razumljiv način predstaviti sprejem in porabo proračuna, ki mora biti pregledna, objavljeni morajo biti vsi občinski akti, zlorabe je treba sankcionirati, imeti je potrebno pregled nad lobisti in lobiranjem, sprejeti je treba etični kodeks delovanja.
Nagovor na obeležitvi obletnice Marežganskega upora (Vir: FB profil Jadranke Šturm Kocjan)
1. Katera je po vašem mnenju temeljna celica lokalne samouprave: občina ali krajevna skupnost?
Občina
2. Kako boste prisluhnili potrebam in usklajevali interese mestnih, primestnih in zalednih KS?
S stalnim dialogom in tako, da bom dala krajevnim skupnostim več avtonomije.
3. Po zadnji reorganizaciji občinske uprave ni več samostojne službe ali urada za krajevne skupnosti, to področje je združeno v Službo za občinski svet in krajevne skupnosti, ena sekretarka pa je ob tem zadolžena še za Nadzorni odbor (NO) MOK. Ali se vam zdi taka organizacija primerna in zadostna podpora krajevnim skupnostim?
Ne, krajevne skupnosti morajo imeti v MOK sogovornika samo zanje.
4. Boste reorganizirali občinsko upravo za večjo pravno, upravno in tehnično-ekonomsko podporo delovanja KS?
DA
5. Ali boste poskrbeli, da bodo poročila NO uvrščena na dnevni red sej občinskega sveta v skladu z 32. členom ZLS, upoštevali priporočila iz posamičnih poročil ter o tem poročali občinskemu svetu?
To je nujno potrebno. Me čudi, če ni tako.
6. Na podlagi katerih meril boste predlagali člane nadzornih odborov javnih ustanov?
Strokovnost in kompetence, dosedanji dobri rezultati, izkušnje, nekaznovanost, empatičnost in zavedanje o pomenu javnega dobrega.
7. Ali menite, da bi bilo primerno, da so, ob prvenstvenem upoštevanju strokovnosti in kompetenc, vsaj trije od sedmih članov NO iz vrst opozicije?
DA
8. V temeljnih občinskih aktih je določena okvirna sestava delovnih teles občinskega sveta. Za kakšno konkretno sestavo delovnih teles občinskega sveta se boste zavzemali v tistem delu, ki ni vnaprej določen? (67. člen občinskega statuta namreč predvideva, da je med člani delovnih teles vsaj polovica članov občinskega sveta ter do polovice občanov, ki niso člani občinskega sveta. V kakšnem obsegu in na podlagi katerih meril boste predlagali druge občane?)
Da so lahko drugi občani člani delovnih teles se mi zdi v redu, ker lahko vnesejo v delo potrebno dinamiko, znanje in motivacijo. Glede obsega je odvisno, kakšni so člani v občinskem svetu in glede na to bi delovna telesa dopolnila z zunanjimi člani na podlagi njihove pozitivne prepoznavnosti v okolju, dobrih rezultatov, idej in učinkovitosti ter etičnosti, da ne bi zlorabili te vloge.
9. Koliko podžupanov in svetovalcev nameravate imeti oziroma podpreti? Za katera področja? Koliko članov naj šteje kabinet župana?
Vsaj tri podžupane za področja sociale in zdravstva, gospodarstva, kulture in družbenih dejavnosti. Glede članov kabineta je odvisno od sprejetega programa nove koalicije.
10. Ali se zavzemate za javno obravnavo občinskega proračuna z zbiranjem pripomb in predlogov, ki bi lahko pomenila dejansko participacijo v lokalni samoupravi ter pripomogla k večji transparentnosti dela župana, občinskega sveta in občinske uprave?
DA
Na akciji zbiranja podpisov civilne iniciative Novi Slavnik (Foto: Božena Ambrozius)
1. Katere so po vašem mnenju temeljne pomanjkljivosti javno predstavljenega osnutka OPN?
Temeljne pomanjkljivosti javno predstavljenega osnutka OPN je slabo poznavanje potreb prebivalcev, ter značilnosti in posebnosti koprskega zaledja. Prostorsko načrtovanje naše občine ne more bit prepuščeno prostorskemu načrtovalcu iz ljubljane (LUZ), ki o naših krajih ve zelo malo ali ničesar. Sicer pa menim, da je bil od samega začetka postopek OPN napačno zastavljen. V praksi se je kot najboljši način reševanja prostorske problematike izkazal sprejem OPNa, ki povzema tako trenutno pravno stanje (torej po veljavnih prostorskih aktih), kot tudi dejansko stanje. Tako menim, da bi bil tudi najboljši način čimprejšnji sprejem OPNa in potek takoj začeti s postopki sprememb OPNa za vsako KS posebej, tako da bi se za vsako KS posebej postavilo kompetentno osebo (po potrebi bi se kadrovsko ojačali), ki bi prejela želje prebivalcev, jih analizirala in vnesla v spremembo prostorskega akta.
2. Ali menite, da je pravilna prostorska usmeritev osnutka OPN, ki zmanjšuje dosedanje pozidljive površine v zalednih KS na račun velikih posegov na kmetijska območja v Bertokih (Pradah, Škofijah, Dekanih…)? Če je odgovor da, prosimo, da ga utemeljite.
NE, menim, da prostorska usmeritev osnutka OPN, ki zmanjšuje dosedanje pozidljive površine v zalednih KS na račun velikih posegov na kmetijska območja v Bertokih (Pradah, Škofijah, Dekanih...) ni pravilna. Če že, bi morali na račun zmanjšanja dosedanje pozidljive površine na določenih območjih v zalednih KS zaokroževati oz. širiti zaledne KS v delih, kjer je to potrebno zaradi reševanja bivanjskih težav prebivalcev in družin, ki želijo ostati v zalednih KS, vendar zaradi pomanjkanja zazidljive zemlje, ne morejo.
3. Kako komentirate usmeritev osnutka OPN v izgradnjo 10.000 novih stanovanjskih enot ob aktualnih demografskih in gospodarskih podatkih?
Menimo, da usmeritev osnutka OPN v izgradnjo 10.000 stanovanjskih enot načeloma ustrezna, seveda odvisno od dolžine obdobja. v katerem se želi zagotoviti tako količino stanovanjskih enot.
SD je že predlagala zakon o 10.000 stanovanjih do 2030.
4. Ali menite, da bi moral imeti OPN kot obvezno prilogo tudi elaborat ekonomike?
Obveznost priprave elaborata ekonomike v postopkih sprejema in spremembe OPN in OPPN je uvedel Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2), ki je nadomestil Zakon o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt), pri čemer slednji v prehodnih in končnih določbah navaja, da se za postopke sprejema in spremembe prostorskih aktov, ki so se začeli po ZPNačrt, končajo po določbah ZPNačrt. Podobno določa ZUreP-3, ki velja sedaj. Ker se je postopek sprejema OPN za Mestno občino Koper pričel v času veljavnosti ZPNačrt elaborat ekonomike ni obvezna priloga OPN.
5. Kakšno naj bo razmerje med nalogami in prioritetami prostorskega načrtovanja, ki so namenjene in usmerjene v dobrobit prebivalcem in skupnostnim, torej netržnim potrebam na eni strani ter tistim, ki so namenjene gospodarskim / tržnim subjektom?
Mnenja sem, da mora biti prioriteta prostorskega načrtovanja usmerjena v dobrobit prebivalcev in skupnosti, tako mesta, kot tudi koprskega podeželja, ki je bilo predolgo zanemarjeno, saj navsezadnje Koper smo ljudje, ki tu živimo. Menim torej, da je potrebno z OPNom postaviti temelje, ki bi omogočali investicije in ukrepe s ciljem doseganja boljše kvalitete življenja občanov. Ne glede na to, pa je ključno tudi to, da se v samem postopku prostorskega načrtovanja veliko pozornost nameni tudi potrebam gospodarskih subjekov, saj ti zagotavljajo delovna mesta, ki so potrebna za dober življenjski standard. Tudi na tem delu je bilo narejeno premalo. Menim, da bi bilo potrebno zagotoviti pogoje za razvoj gospodarskih panog, ki zagotavljajo delovna mesta z dodano vrednostjo. Slednjih namreč v Kopru vedno bolj primanjkuje, saj se gospodarske družbe selijo v Ljubljano.
Tukaj bom bistveno bolj aktivna kot predhodniki.
6. Kakšna je sedanja in kakšna naj bo v bodoče vloga podeželskih naselij? Kateri so po vašem mnenju glavni problemi prometa v MOK, vezani na lokalne povezave, na tranzitni potniški in tovorni promet, regijski, državni, čezmejni?
Podeželjska naselja imajo največji, neizkoriščen turistični kapital, veliko vlogo pri razvoju trajnostnega turizma in za pridelavo hrane za samooskrbo in prodajo, predvsem zaradi naraščajočih motenj v svetovni prehranski verigi. Podeželje je sicer primarno namenjeno bivanju, zato moramo omogočiti, predvsem mlajšim, da ostajajo na podeželju in si tam ustvarijo družino. Zato jim je potrebno, kot že omenjeno, zagotoviti vse potrebne storitve ( šole, zdravstvo, trgovine, pošto, bankomat...).
Glede prometa je potrebno narediti učinkovito strategijo, dopolniti in izboljšati javni prevoz, tudi s pomočjo električnih, manjših avtobusov. Videla sem statistiko, ki pravi, da se v eni uri v občini z javnim prevozom pelje povprečno 7 ljudi. Torej? Kaj ni v redu? Za ostalo so potrebni dogovori s sosednjimi občinami in državo.
7. Kakšno je vaše stališče o stanju in razvojnih potrebah javnega potniškega prometa in katere konkretne predloge imate?
Sem velika zagovornica učinkovitega javnega prevoza, zato bom temu dala prednost. Trenutno ne poznam organizacije po celi občini, zato bom najprej pogledala trenutno stanje, ugotovila, koliko navih avtobusov lahko kupimo in kakšne so kadrovske kapacitete. Vsekakor si bom prizadevala za črpanje evropskih sredstev iz kohezije za mobilnost.
8. Na kakšen način si boste prizadevali, da bodo v vašem mandatu ukinjene vinjete na hitri cesti?
Z dobrimi utemeljitvami se bom poskušala dogovoriti z državo.
9. Kako bo zagotovljeno, da bodo že sprejeti projekti participativnega proračuna usklajeni s celovito zasnovo razvoja, namembnosti in oblikovanja prostora?
Uvodoma bi bilo potrebno ugotoviti, kateri sprejeti projekti participativnega proračuna so usklajeni s celovito zasnovo razvoja, namembnosti in oblikovanjem prostora. V kolikor bi se izkazalo, da so določeni že izvedeni projekti v očitnem nasprotju z zasnovo razvoja prostora, bi bilo potrebno le-to v samem postopku sprejema OPN korigirat. Potrebno pa je vedeti, da je ključno, da je izvedbeni del OPNa zelo dobro pripravljen, saj se strateškega dela v praksi ne uporablja.
Na razstavi (Vir: FB profil Jadranke Šturm Kocjan)
1. Kako boste kadrovali v občinskih podjetjih in zavodih, njihovih nadzornih svetih in občinski upravi: po kriteriju kompetentnosti in strokovnosti ali po strankarski pripadnosti?
Strokovnost in kompetentnost, odgovornost, etičnost, sposobnost timskega dela
2. Ali menite, da Zdravstveni dom Koper potrebuje strategijo razvoja zdravstva na primarni ravni za naslednjih 10 let?
NUJNO potrebuje strategijo in reorganizacijo.
3. Ali menite, da bo pereč položaj primarnega zdravstva v občini zaradi kadrovske podhranjenosti javnega zdravstvenega zavoda v občini rešila zgolj novogradnja novega zdravstvenega centra?
NE. Rešilo ga bo novo vodstvo, ki je sposobno organizirati dejavnost tako, da bo zdravstveno osebje delalo z zadovoljstvom, v čim manj konfliktnih odnosih in brez pretirano obremenjujoče birokracije.
4. Ali menite, da je potrebno koprsko zdravstvo centralizirati v mestu ali pa ga približati prebivalcem z ambulantami v večjih krajevnih skupnostih?
Treba ga je decentralizirati na ravni družinske medicine in zobozdravstvenih storitev, morda tudi pediatrije.
5. Kakšne ukrepe boste predlagali Zdravstvenemu domu, da bo imel vsak občan v letu 2023 opredeljenega družinskega zdravnika?
Za ta odgovor je potreben pogovor z več deležniki in nato poiskati skupno strategijo.
6. Enako vprašanje velja za centre dnevnih aktivnosti in domove za upokojence. Ali ni že čas, da bi strategija in njena izvedba na področju socialnega varstva izenačila položaj občanov na celotnem teritoriju občine?
Skrajni čas.
7. Ali je po vašem mnenju stanovanjsko politiko v občini najbolje prepustiti trgu, ali pa jo je potrebno spremeniti (in s tem tudi delovanje stanovanjskega sklada) tako, da bo bolj skrbela za gradnjo neprofitnih stanovanj in reševanje stanovanjskega problema mladih občanov? Ali jo je treba uskladiti z vizijo občine in cilji, koliko prebivalcev naj ima, kakšen naj bo njihov standard?
Občina mora nujno poskrbeti za gradnjo javnih neprofitnih stanovanj in z najemninami oziroma delom davka na neprimičnine polniti stanovanjski fond.
Drugo nedeljo po Veliki noči pred semedelsko cerkvico (Foto: Božena Ambrozius)
1. Kakšen način zagotovitve oskrbe z vodo zagovarjate?
Vodovodno omrežje iz več virov, ki bo zagotavljalo stabilen vodni vir za naslednjih nekaj desetletij.
2. Kakšna je vaša vizija za povečevanje samooskrbnosti v občini?
Spodbuditi lokalne pridelovalce, da prodajajo doma, alternativni viri energije, ki zmanjšajo odvisnost. V MOK je okoli 60% neobdelanih kmetijskih površin, ki so lahko dobra osnova za razvoj eko kmetijstva in s tem večjo pridelavo hrane.
3. Po sedanji dinamiki načrtovanja, proračunskega financiranja in izvedbe kanalizacijskih priključkov občina še 25 let ne bo imela urejene kanalizacije, kar je zelo obremenjujoče za okolje. Boste politiko na tem področju spremenili? Kakšen vsakoletni proračunski znesek boste v tem mandatu namenili za reševanje tega perečega ekološkega problema?
Ne poznam tako natančno proračuna, da bi lahko odgovorila.
4. Nekatere občine imajo že dobro utečene Centre ponovne uporabe izdelkov, ki so prostori popravil, rekonstrukcije in izmenjave najrazličnejših rabljenih predmetov, kot tudi ozaveščanja in usposabljanja prebivalstva preko informativnih in izobraževalnih vsebin. Kaj nameravate storiti na področju ponovne uporabe?
Poiskati je potrebno dobre prakse in jih prenesti v naše okolje.
5. Kakšen akcijski načrt imate za rast ekološke in podnebne ozaveščenosti prebivalstva ter krepitev ustreznejših ravnanj in navad?
Ga še nimam, a bom po izvolitvi čimprej pristopila k izdelavi.
6. Na kakšen način in v kakšnem obsegu boste skrbeli za ozelenjevanje, zlasti urbaniziranih delov občine?
To bom naredila skupaj z strokovnjaki in ozelenila čimveč, kar je mogoče.
7. Kako se nameravate lotiti vprašanja dvigovanja morske gladine?
To je resen problem, ki zahteva stokovno in hitro ukrepanje, zato bi oblikovala delovno skupino strokovnjakov, ki bi v kratkem času pripravili načrt ukrepanja.
8. Kako boste pristopili k problematiki domačih živali, še zlasti prosto živečih? Ali boste uvedli redno subvencioniranje sterilizacij/kastracij mačk in psov? Kako boste sodelovali z društvi in posamezniki s področja varstva živali? Na kakšen način bomo omejevali pretirano večanje števila glodavcev v urbanem okolju? Ali boste podprli prostovoljce, ki na Bonifiki čuvajo labode?
Za te rešitve je potrebno sodelovanje z društvi, veterinarji in prostovoljci, ki se ukvarjajo s to problematiko, da skupaj najdemo najboljše rešitve. Prostovoljce, ki čuvajo labode je potrebno povezati z različnimi društvi in jim po potrebi nuditi občinsko pomoč.
Ob pogovoru z Niko Kovač v Sv. Antonu (Vir: FB profil Jadranke Šturm Kocjan)
1. Katere podporne mehanizme boste v vašem mandatu uporabili za razvoj gospodarstva in zaposlovanja?
Koper se mora razvijati v smeri močnega regijskega centra nacionalnega in mednarodnega pomena, ki bo utrjeval pomorsko vlogo Slovenije. Krepiti je treba naše konkurenčne prednosti in privabiti dejavnosti, ki omogočajo delovna mesta z visoko dodano vrednostjo (visoka tehnologija, biokemija, farmacija, IT), da bodo naši diplomati ostajali doma in da privabimo tudi druge. Postaviti je treba FTZ (Free.trade.zone) cone, da postanemo zanimivi za investitorje. Bolj konkretno je treba povezati PU, ZRS z gospodarstvom, saj imamo v regiji okoli 700-800 doktorjev znanosti, ki so izkoriščeni le nekaj odstotno.
2. Katerim gospodarskim panogam boste namenili posamične podporne mehanizme?
Tistim, ki sem jih omenila v prejšnjem vprašanju. Namenila jim bom tudi potreben prostor, stavbno zemljišče, ki bo infrastrukturno in komunalno opremljeno. Občina mora zagotavljati predvsem hitre in učinkovite postopke.