Glagolica na dlani ​

Za dobit šolde od občine se morajo turistična društva udeležit kakšne fešte v Kopru. In smo se v društvu Sv. Kvirik iz Sočerge znašli v razmisleku, kaj ponudit na letošnji stojnici Kopra na dlani, da ne bo zgledalo samo kot etnoafnoguncarija. Padla je težka odločitev, da se preizkusimo kot verodostojni pričevalci glagolice.

Pomen glagolice

V 9. stoletju sta brata Ciril in Metod začela širiti krščansko vero med Slovani na Balkanskem polotoku. Za pisanje v slovanskih jezikih si je Ciril izmislil pisavo, ki se je je prijelo ime glagolica. Ime prihaja iz staroslovanske besede glagolati = govoriti (primerjaj slovensko besedo glagol).

Leta 868 je papež Hadrijan II. odobril glagoljaško bogoslužje — to je, uporabo slovanskega jezika, zapisanega v glagolici. V obdobju, ko je cela severna in zahodna Evropa uporabljala v bogoslužju samo latinščino, je bil to seveda velik uspeh. Na slovenskem je ohranjenih precej glagolskih zapisov. Največ jih je v bližini meje s Hrvaško (npr. Krkavče, Šmarje, Hrastovlje, Črni Kal). V slovenski župniji Dolina pri Trstu so se ohranili glagoljaški duhovniki celo do sredine 19. stoletja.

Glagolski napis v Hrastovljah

V Kopru je vse do razpustitve meniških redov pod francosko nadoblastjo leta 1806 deloval tudi glagoljaški samostan, ki se je trudil širiti omiko v ljudem razumljivem jeziku in je pomemben dokaz slovanske prisotnosti v mestu. Ste vedeli, da o tem priča ime ulice, ob kateri je stal glagoljaški samostan vse do leta 1954? 

Spodnjo sliko ostankov samostana sem si izposodil iz zelo izčrpnega prispevka dr. Salvatorja Žitka v reviji Annales, Glagoljaški samostan v Kopru.

Po smrti zadnjega od bratov – Metoda je bila njegova liturgija na Moravskem - današnje območje Češke - zopet prepovedana, njegove učence pa so izgnali. Moravski knez Rastislav je bil namreč tisti, ki je v devetem stoletju prosil bizantinskega cesarja, naj mu pošlje misijonarje, ki poznajo staroslovanski jezik. Zatekli so se v Primorje (predvsem v Istro in na Kvarner), v Bolgarijo, Raško in pozneje tudi v Rusijo. Mimogrede, brata Ciril in Metod sta se na svojih poteh ustavljala tudi v Blatnogradu ob Blatnem jezeru, sedežu Kocljeve slovanske kneževine Panonije. Knez Kocelj se je zavedal, kako pomembno je za utrjevanje samostojnosti izrinjanje frankovskih duhovnikov.

Glagoljaška abeceda

Glagolica je pravzaprav zelo zapletena za pisanje, saj posamično črko sestavlja precej več potez kot v latinici. Oblike črk so se s časom precej spreminjale. Ponekod se je glagolica ohranila skoraj 1.000 let, verjetno le kot pretveza, da so duhovniki smeli maševati v domačem jeziku.

Glagolica ima kar 38 črk, poznamo pa prvotno okroglo inačico, ki jo tudi predstavljamo spodaj skupaj z razvojnimi oblikami in pa oglato glagolico, iz katere se je nekje v 11. stoletju na območju današnje Bolgarije razvila cirilica.

Glagoljaška delavnica na prireditvi Koper na dlani

Kakor je nekdaj veljalo: pismen si bil, če si znal brati in pisati. Za množico nepismenih v srednjem veku pa so poskrbele živopisne slike v cerkvah, kot na primer v cerkvi svete trojice v Hrastovljah. 

Za glagolsko opismenjevanje obiskovalcev Kopra na dlani smo tako pripravili dve nalogi.

Pripravili smo tudi nagrade, ki jih je prispevala Osnovna šola iz Marezig: glagoljaške črke iz 3D tiska, obešene na lepi vrvici za okrog vratu.

Naša predstavitev na stojnici je vzbudila precej zanimanja. Ob stojnici sta se ustavila tudi župan Aleš Bržan in podžupanja Jasna Softić. Poročamo s terena, da je župan uspešno razvozlal glagoljaško pisavo in si prislužil nagrado.

Župan je opravil izpit iz glagolice

Za konec še vabilo na tradicionalni Sočerški pohod jeseni, ko se bo obarval ruj. Vodja pohoda bo predsednik Obalnega planinskega društva Aldo Zubin.

 Aldo Zubin nas vabi na tradicionalni jesenski Sočerški pohod