Duša mesta

Palača Longo, foto Vinko Zupančič

Pred dnevi porušena koprska Palača Longo je sodila med pomembnejše objekte arhitekturne dediščine našega mesta (več o tem lahko preberete na primer tukaj). 

Ogorčeni se sprašujemo, kdo je odgovoren za propadanje in dokončno uničenje renesančne palače iz 16. stoletja, kakršnih ne premore niti naša prestolnica.

Je to lastnik, ki je stavbo pred leti odkupil od občine? Le ugibamo lahko, ali jo je nameraval obnoviti v skladu z njeno zgodovinsko vrednostjo, ali pa je morda le želel počakati, da se sesede vase in nato na njenem mestu postaviti nekaj novega, profitnega. 

Vrhunski poznavalec koprske kulturne dediščine, dr. Jure Vuga, je na svojem FB profilu zapisal: »Na Mladinski ulici 4 v Kopru so pravkar porušili renesančno palačo Longo iz 16. stoletja. Palača je dolgo samevala in propadala. Zunanjemu opazovalcu pa se vendarle vsiljuje premislek: ali res nismo bili sposobni ohraniti tega koščka istrske identitete? Vselej je lažje kupiti stavbo, jo pustiti klavrno propadati, dokler se ne sesede vase, nakar dobimo zazidalno površino za novogradnjo v središču mesta. Ampak koliko takih renesančnih palač ima Ljubljana (odgovor je: nič), koliko Maribor (enak odgovor), koliko Slovenija?!!! Ogorčen sem kot vsaka občutljiva priča barbarskega dejanja!«

Je soodgovoren Zavod za varstvo kulturne dediščine, ki mu pogosto očitajo neživljenjske pogoje prenove dragocenih starih stavb, češ da v drugih državah zadostuje, da lastniki ohranijo zunanji videz stavbe, notranjost pa lahko uredijo po sodobnih bivalnih standardih in lastnih željah?

Vsekakor pa primer kaže na neodgovoren odnos mestnih oblasti do lastnega mestnega tkiva in zgodovinskega jedra. Če menijo, da se z odprodajo stavb rešijo vseh problemov, povezanih z njimi, živijo v utvari. 

Od mestnih oblasti namreč upravičeno pričakujemo, da poskrbijo za strokovno pripravljene, celovite načrte obnove zgodovinskega mestnega jedra, za smotrno rabo pomembnejših stavb ter tudi za sofinanciranje obnove stavb v mestnem jedru, ki so v zasebni lasti.

Glede tega bi se lahko zgledovali na primer po programu »Ljubljana – moje mesto« in po številnih drugih primerih dobre prakse v Sloveniji in tujini. Garnitura, ki je na oblasti že 16 let, se pač ne more izgovarjati na kratke volilne mandate. 

Občinska svetnica Olga Franca, članica gibanja Skupaj in stranke SLS, je 1. 2. 2018 pozvala MOK, naj odgovori na nekaj ključnih vprašanj v zvezi z upravljanjem nepremičnin v občinski lasti, ki so uvrščene na seznam varovane kulturne dediščine: »V samem mestnem jedru je MOK lastnica okoli 65 nepremičnin, ki so uvrščene na seznam varovane kulturne dediščine. Ta status so dobile bodisi z aktom državnega zbora kot enote kulturne dediščine državnega pomena ali pa z odlokom sveta občine kot enote kulturne dediščine lokalnega pomena. MOK sama je z Odlokom o razglasitvi posameznih nepremičnin in zgodovinskih spomenikov v MOK od 2. februarja 1993 zaščitila desetine nepremičnin. Ta odlok pa je po potrebi malenkostno dopolnjevala. Odlok je v osnovi zastarel, saj se je v 25 letih marsikaj spremenilo. Potrebno bi ga bilo temeljito revidirati. Hkrati pa nanj nasloniti tudi politiko ravnanja s tem bogastvom. Zanima me: • Ali ima MOK program ravnanja z nepremičninami v njeni lasti razen tekočih prizadevanj po odprodaji in ali ima pregled nad njimi? • Kakšna so vlaganja v vzdrževanje nepremičnin v lasti MOK, razglašenih po tem odloku, in kakšno dolgoročno strategijo ima občina z njimi? • Glede na razvojno usmeritev v samem odloku, kaj je bilo s posamezno nepremičnino urejeno v zadnjih desetih letih in kaj se načrtuje?«

Že kratek sprehod po koprskih ulicah pokaže, da se med peščico zgledno urejenih palač in ulic ter pompoznim obrobjem starega mesta stiska množica zanemarjenih, propadajočih ali neustrezno obnovljenih stavb. 

In celo v primeru, ko je neprecenljiv objekt v osrčju zgodovinskega mestnega jedra v osnovi ustrezno obnovljen in v lasti občine, kar velja za znano Malo ložo, se mestne oblasti ne odzivajo na konstruktivne, strokovno podprte pobude. Tako Mala loža še naprej sameva, gibanje Skupaj pa na poziv po ustanovitvi strokovnega odbora, ki bi izdelal predlog njene vsebinske oživitve, od MOK še vedno ni dobilo odziva.

Nekdanja Glava Istre ob neustrezni politiki mestnih oblasti vse bolj postaja Potemkinova vas. 

Koliko dragocenih palač še mora propasti, preden bomo spoznali, da smo z njimi izgubili dušo svojega mesta?

Foto Kosta Juri