Do kdaj bodo šerifi odločali o naših in življenjih otrok?

Koprsko in širšo javnost je pretresla informacija o zahtevah koprskega župana, da bi moral direktor Marjetice Koper prekiniti delovno pogodbo z uslužbenko na vodstvenem delovnem mestu, ker je njen petnajstletni sin kot perspektiven nogometaš s težavami in manipulacijami obremenjenega FC Koper prestopil k ljubljanski Olimpiji.

Foto Ekoper

Gre zgolj za vrh ledene gore šestnajstletnega dogajanja v Kopru, ko župan na podoben način kadruje in šefuje tako v občinski upravi kot tudi v vseh javnih občinskih podjetjih ali v tistih v delni lasti občine: v komunalnem podjetju Marjetica, Zavodu za šport, Multimedijskem centru Vizija, Gledališču Koper, Gasilski brigadi, Zdravstvenem domu, Javnem stanovanjskem skladu, Rižanskem vodovodu, v Obalnih lekarnah, kjer je zaradi njegovega osebnega nestrinjanja z dolgoletno direktorico ta že leta zgolj vršilka dolžnosti. Brez županove simpatije niso imenovani ravnatelji šol in vrtcev, kar se na teh ustanovah že zelo dobro pozna, saj morajo ravnatelji pristajati na zgolj lepotne popravke dotrajanih šol in neprimerne energetske sanacije ter se ne smejo zavzemati za gradnjo novih šol, čeprav stare pokajo po šivih. Samo spomnimo se izsiljevanj s šolo v Sv. Antonu, sage z OŠ Škofije, vrtcem Dekani … Občinska inšpekcija jemlje pod drobnogled tiste, ki se ne želijo ukloniti volji župana in ukrepa tam, kjer on določi prioriteto. Nadzorni odbor občine, ki bi moral bdeti nad financiranjem in potrošnjo namenske porabe občinskih sredstev, ki bi moral biti najvišji organ nadzora javne porabe v občini, pa je v MOK samo še formalni organ, ki prikimava županovemu početju. 

Primer Luke Koper nam je v zadnjih mesecih zelo nazorno pokazal, da tudi gospodarske družbe niso imune proti interesnim trgovanjem. In celo na Univerzi na Primorskem, ki bi morala biti avtonomna in neodvisna institucija, se čuti dolga županova roka. Zaradi njegove volje (izsiljevanj) se tako zaustavlja razvoj, drugače misleče se izpostavlja mobingu in se jih razrešuje brez argumentov, obsodi se (brez sodišča) celo za povzročitev smrti. Ustvarja se ozračje strahu in odvisnost. 

Državna ureditev je pač omogočila šerifovski način vladanja, ko je na tisoče občanov odvisnih od volje enega človeka, ki pravzaprav odloča o njihovih življenjih in možnostih preživetja, ki se lahko vmešava v prihodnost otrok, postavlja in uničuje športne klube, panoge, povzroča propad zgodovinske dediščine v mestu, uničevanje prostora v zaledju.

Tudi zato Gibanje Skupaj že več kot leto dni predlaga, priporoča in opozarja na nujnost celovite reforme lokalne samouprave. Pozivamo, naj se onemogoči nadaljnje javno financiranje občinskih ”medijev”, ki se jih zlorablja za predvolilne kampanje, s katerimi se vrši pritiske na občane, politične nasprotnike, širijo lažne ali selekcionirane informacije.

Aktualna vlada se je v treh letih in pol odzvala zgolj z 39. novelo zakona o lokalni samoupravi in popravki nekaj členov, pa še ti verjetno ne bodo sprejeti. Parcialno se loteva sprememb na medijskem področju, prepotrebnih sprememb ni v pravosodju in sumi kaznivih ravnanj županov zastarajo. Kar živimo v koprski občini in verjetno še v kateri, ni demokracija, pač pa očitna avtokracija. Ali lahko končno pričakujemo spremembe? 

Pred državnozborskimi volitvami vodstvom strank zato zastavljamo naslednja vprašanja:

1. Kako je ali bo v vašem programu zastopano področje lokalne samouprave?
2. Ste za celovito reformo lokalne samouprave, ki bo onemogočala opisane anomalije? 
3. Kakšen je vaš odnos do mandata županov? Ste za to, da se ga omeji na dva mandata in s tem prepreči klientelizem in korupcijo?
4. Kakšni ukrepi in kje so potrebni, da bomo občani participirali pri oblikovanju občinskih proračunov?
5. Kakšno vlogo bi v procesu odločanja občinskih struktur podelili ožjim delom občine(krajevnim skupnostim in mestnim četrtim) za zadeve, ki se jih neposredno tičejo?
6. Sodi reforma medijske zakonodaje, ki bo rešila tudi problem občinskih “medijev”, med vaše prioritete? 

V zadnjih petnajstih letih nobena stranka, ki je bila del vladajoče koalicije, omenjenim vprašanjem ni posvetila potrebne pozornosti. Posledice, tako kot primer iz Kopra, so vse hujše in končno jih prepoznava vse več občanov in državljanov.