Da kultura ne bo dekla turizmu

Prizor iz mestnega parka (Foto Božena Ambrozius)

Štiri obalne občine se bodo potegovale za naziv Evropske prestolnice kulture leta 2025. Kot je dejal koordinator projekta Borut Jerman, je »kultura neko področje, ki ne da je bilo zapostavljeno, ampak se nanjo ni gledalo kot na razvojni potencial in to miselnost je treba obrniti.«

Vsekakor gre za priložnost, da občine globlje pogledajo, kako kulturne so, pretresejo svoje razvojne politike s področja kulture in da se vodstva občin vprašajo, kaj sploh razumejo pod pojmom kultura.

Projekt Zlati kamen, ki ga Skupaj večkrat omenjamo, je iz dolgoletnega spremljanja kulturnih politik v vseh občinah razbral tri temeljne načine, kako v občinah pojmujejo kulturo in kako jo v povezavi s tem vključujejo v svoje strateške načrte.

Trije temeljni načini razumevanja kulture v slovenskih občinah

V Zlatem kamnu so svoje ugotovitve o odnosu do kulture v slovenskih občinah razvrstili v tri najbolj pogosta pojmovanja. Dobro jih je poznati, da se izognemo temu, da bi bila kultura zgolj dekla turizmu ali pač zbirka nekih prostočasnih dejavnosti.

Prvič, kultura je prostočasna dejavnost. Najbolj razširjen pogled po občinah je tisti, za katerega je kultura bolj ali manj vsota umetniške in muzejske dejavnosti, celoten sklop pa je potisnjen v rezervat »prostočasnih aktivnosti«. Kultura v tem razumevanju nikakor ni razvojni vzvod lokalne skupnosti. Gre za bolj ali manj neobvezno področje, za nekakšno »nadstavbo«, ki je v najboljšem primeru točka v poglavju strategije, ki govori o kakovosti življenja.

Drugič, kultura je vzvod za razvoj turizma. Ker slovenske občine v zadnjem času zelo pogosto vidijo v turizmu eno glavnih (če ne kar glavno) razvojnih priložnosti, je to vplivalo tudi na razumevanje vloge kulture. Vse bolj se po občinah uveljavlja pogled, kjer je kultura dobila vlogo »atrakcije«, bistvenega razloga, zaradi katerega je nek kraj privlačen za obiskovalce. Kultura je v tej vlogi razumljena že širše in ni omejena na umetniško produkcijo ter muzeje: zajema širok spekter aktivnosti  in dediščine, vključno s kulinariko, vinarstvom, obrtjo, industrijsko dediščino in podobnim. Pojem je zastavljen izrazito pragmatično: kultura je tako rekoč vse, kar privabi goste, a ni narava ali šport. Značilno pa je, da kulturna dejavnost v tem kontekstu ne nastopa kot avtonomni razvojni vzvod, ampak šele v navezavi s turizmom (lahko bi rekli, kot nekakšna dekla turizma). Kraje, kjer prevladuje ta pogled, dostikrat lahko prepoznamo že po organizacijskih strukturah, ki povezujejo obe področji (npr. zavodi za turizem in kulturo). Pri naprednejših krajih iz te skupine praviloma razvijejo relativno močno destinacijsko znamko.

Tretjič, kulturna dejavnost je integralni del celovitega razvoja kraja. Navezuje se na ustvarjalnost in na talent, s tem pa je posredno ali neposredno povezana tudi z drugimi področji. To pojmovanje je med občinami najmanj razširjeno. Direktno povezavo med kulturnimi dejavnostmi in gospodarstvom včasih zajemajo s pojmi, kot sta kulturna ali kreativna industrija. Ta dva pojma sta nastala konec prejšnjega stoletja in sta bila pred kakšnim desetletjem zelo modna: pri nas se nista močneje uveljavila ne na lokalni ne na državni ravni. Nekaj strategij (zlasti v mestih) omenja kreativne strategije v strateških dokumentih, a praviloma ti načrti ostanejo pri omembah, ki niso razdelane v obliki konkretnih in specifičnih ukrepov za spodbujanje tega področja. 

Prizor iz mestnega parka (Foto Božena Ambrozius)