Zato Skupaj predlagamo ustrezno spremembo Zakona o političnih strankah, ki smo jo 15. maja 2019 poslali:
Na lokalnih volitvah se za mesta občinskih ali mestnih svetnikov in županov potegujejo, ob političnih strankah, tudi neodvisne liste in kandidati, ki želijo aktivno prispevati k vodenju in razvoju svoje občine. Podatki kažejo, da uživajo zaupanje precejšnjega dela volilnega telesa, medtem ko zaupanje v politične stranke na občinski ravni sorazmerno upada. Na lanskih lokalnih volitvah so na primer skupine volivcev in samostojni kandidati dobili kar 32% glasov in pridobili 37 % mandatov. Med kandidati za župane je bilo 43 % samostojnih ali predlaganih s strani skupin volivcev, med izvoljenimi župani pa je kar 58 % nestrankarskih! (Vir)
Skladno z Zakonom o političnih strankah so stranke mesečno financirane iz občinskih proračunov, kar jim zagotavlja nemoteno aktivno delovanje in možnost razvoja. Nasprotno pa, kljub uspehu na volitvah, civilna gibanja, skupine volivcev in samostojni kandidati ostajajo brez sistemsko zagotovljenega finančnega vira.
Menimo, da so v naši državi na tem področju potrebne spremembe, saj sedanja ureditev diskriminira skupine volivcev. Oblika organiziranja ne sme in ne more biti razločevalni element na področju financiranja in s tem zagotavljanja obstoja in možnosti razvoja civilne družbe. Nasprotno, nove oblike delovanja aktivnih državljanov je potrebno podpirati in jih ustrezno umestiti v zakonodajni sistem. Zato so potrebne spremembe Zakona o političnih strankah.
Pristojne in odgovorne za lokalno samoupravo ter zakonodajalca pozivamo, naj spremenijo Zakon o političnih strankah na tak način, da bo civilni družbi, ki nastopa na lokalnih volitvah, zagotovljen enakovreden položaj. Kandidati iz vrst civilne družbe dosegajo veliko zaupanje volivcev ter visok delež v občinskih svetih in vseh organih vodenja občine. Potrebno jim je omogočiti enakovredne možnosti delovanja kot kandidatom iz vrst političnih strank.